Romi bi imeli obrtniške cone: od lesne biomase do ekološke hrane

Projektna skupina Romano Kher, ki v okviru istoimenskega projekta deluje na Regionalni razvojni agenciji Mura v Murski Soboti, je predstavila Razvojne strategije za Romsko skupnost v Pomurju do leta 2020 in atraktivno idejo: ustanovitev obrtniških con.

Ideja projekta je nastala iz potrebe, in sicer, da se Romska skupnost v Pomurju močneje upre na lastne vire, da bo lahko v finančni perspektivi 2014 – 2020 izkoristila priložnosti, ki jih ponujajo evropski in državni razvojni dokumenti in v njih opredeljeni ukrepi. Projektna skupina pri tem pojasnjuje, da ne gre za časovno omejen projekt, temveč za sistemsko oblikovanje razvoja romskega podjetništva s ciljem urediti sodobno območje (obrtniške cone), kjer bi delovali romski obrtniki, ki imajo danes svoje samostojne storitvene dejavnosti ali se odločajo podati na obrtniško pot.

Zanima jih Socialni biomasni center

Projektna skupina Romano Kher ima namen, da se socialno šibkejši, tudi Romi, samoorganizirajo v Socialni zadrugi in pričnejo z izkoriščanjem ter predelavo lesne biomase. Za ta namen bi sklepali pogodbe z državnimi lastniki gozdov in zasebniki, bodisi glede izkoriščanja gozda, bodisi glede zbiranja odpadkov(veje itd.). Zbrano lesno biomaso bi se pripravilo (polena) ali predelalo (sekanci, peleti, briketi) in po ugodni ceni prodalo socialno šibkim, ki se tako ali tako večinoma ogrevajo s kamini ali štedilniki na drva. Presežne produkte bi se lahko po mnenju projektne skupine prodalo na trgu.

Foto: www.english.jhl.si

Imeli bi tudi Center ponovne uporabe

Projektna skupina idejo o centru ponovne uporabe si zamišlja tako, da bi Romi prevzemali rabljeno opremo oz. odpad, ga odpeljeli ter pripravili za ponovno uporabo izdelke, ki za nekoga predstavljajo odpadek, čeprav je izdelek še funkcionalno uporaben. Oprema bi se  prevzela od fizičnih in pravnih oseb, (npr. računalniška oprema, pohištvo, neuporabne zaloge, razno blago z napako, gospodinjski aparati, igrače, športna in otroška oprema, razna oprema za dom knjige itd…). Prevzela bi se torej oprema in izdelki, ki jih je mogoče s procesom obdelave vključiti v vnovično uporabo.

Tradicionalno obrtništvo se vrača nazaj

Projektna skupina pod tradicionalno obrtništvo razume obujanje tradicionalnih poklicev, vzpostavitev muzeja na prostem ter odkrivanje, predstavljanje in trženje kulturne in naravne dediščine. Namreč v preteklosti so se posebne poklicne veščine pripadnikov romske skupnosti prenašale iz roda v rod. Romi so bili npr. potujoči brusilci nožev, popravljavci dežnikov, izdelovali so korita za napajanje in druge lesne izdelke, uspešni so bili pri prodaji in vzgoji pasemskih konj.

Permakulturno kmetovanje zanima tudi Rome

V projektni skupini ocenjujejo, da bi se opuščena in zanemarjena zemljišča (tudi nelegalna odlagališča odpadkov) v bližini romskih naselij uporabili za pridelovanje zdrave, ekološke hrane. Vzpostavili bi zadrugo, ki bi skrbela za vrtove in druge obdelovalne površine ter za distribucijo presežne pridelane hrane do končnih uporabnikov (lokalna skupnost).

Potrebno bo ustanoviti odbor

Osnova za uspeh obrtniške cone je po mnenju projektne skupine, sodelovanje različnih partnerjev, in sicer države, regije, občin in drugih vlagateljev, ki imajo različne interese. Zavedajo se, da država, regija in občina uveljavljajo predvsem razvojno vizijo na področjih: zaposlovanje, spoštovanje prostorske zakonodaje in zakonodaje o varstvu okolja. Obrtniki pa sledijo logiki kapitala, kateri se mora čim prej hitreje vračati.

Zato v projektni skupini kot konkretno idejo ponujajo ustanovitev odbora, ki bi bil povezovalni, posredniški in združevalni organ med občino, podjetniki in lokalnim prebivalstvom in se trudil delovati s ciljem celovitega upravljanja obrtniške cone.

Zaposlovanje tudi neromov

V panogah se bodo po navedbah projektne skupine zaposlovali tako Romi, kot tudi neromi.

Lokacije obrtniških con

Glede na geografsko razpršenost občin, v katerih živijo Romi, so v projektni skupini prišli do ideje, da bi v regiji zasnovali vsaj tri obrtniške romske cone, znotraj katerih bi razvijali določene dejavnosti. Najpomembnejši vidik pa je družbena in kulturna sprejemljivost in pripravljenost posameznih lokalnih skupnosti za tovrstne projekte.

O projektu Romano Kher – Romska hiša

Projektna skupina Romano Kher je v preteklem letu pripravila Strategijo razvoja romske skupnosti v Pomurju do leta 2020.  Gre za prvi celovit strateški dokument, ki je namenjen razvoju romske skupnosti na regionalni ravni, in ki odgovarja na potrebe romske skupnosti ter išče priložnosti za celostni razvoj v trenutnih zaostrenih ekonomsko socialnih razmerah. V ta namen želijo vzpostaviti strateško partnerstvo 11 pomurskih občin z romskim prebivalstvom in z njimi podpisati pismo o nameri, ki jih bo zavezovalo k skupnemu iskanju in udejanjanju najboljših rešitev.

Projekt Romano Kher-Romska hiša se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 4. razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, 4.1 prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti« in  je namenjen celostnemu polno močenju pripadnikov in pripadnic romske skupnosti in izboljšanju položaja romske skupnosti v Sloveniji.