Večer soočil županske kandidate murskosoboške občine

Včeraj je v grajski dvorani v Murski Soboti potekalo soočenje kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki ga je pripravil časnik Večer. Po uvodnem nagovoru urednika Tomaža Ranca je štiri sklope vprašanj kandidatom postavil Branko Žunec.

Prvi sklop se je navezoval na 13. julij, ko je bila Murska Sobota zaradi hudega naliva "pod vodo". Vsi županski kandidati so se strinjali, da je potrebno posodobiti kanalizacijski sistem in vsi razen dr. Mitje Slavinca, ki meni, da ni potrebe hiteti, bi to storili že v prihodnjem letu. Aktualni župan Anton Štihec je pojasnil, da se kolektorji v Černelavcih že izvajajo, za ojačanje osrednjega kolektorja na Gregorčičeve ulice se pridobiva gradbeno dovoljenje, del odpadnih vod pa se namerava preusmeriti v južni kolektor.

Drugi sklop vprašanj se je nanašal na izobraževanje.

Dr. Slavinec meni, da je potrebno ustanoviti visokošolsko središče ter pripeljati perspektivne programe, ki bodo aplikativni in bodo omogočali prenos znanja v gosposdarstvo, izpostavil pa je smeri informatiko in turizem, vendar ne klasični, kot je na voljo že drugje.

Dušan Bencik je soglašal z dr. Slavincem, vendar je izpostavil vprašanje, če je šola samoplačniška ali če je koncesionirana, pri večih programih pa je že vprašljiva kvaliteta. Mag. Robert Celec zagovarja decenterlizacijo šolstva, konkretno pa je predlagal več smeri na področju managementa v kombinaciji z naravoslovjem ali tehničnimi vedami, ob tem pa izpostavil pogoje, pod katerimi bi bili ti programi smiselni - unikatnost, interdisciplinarnost in uporabno znanj

Mag. Celec je izpostavil še, da mora biti poučevalni kader živeti v domačem okolju. Stanislava Rengeo Cör je povedala, da vsi programi dajejo kader, ki ga pa je potrebno nadgraditi. Štihec je omenil visokošolsko izobraževalno središče, ki je bilo že vključeno v razvojni program OKO, izpostavil zlate štipendije, za katerega namenijo en odstotek občinskega proračuna, pespektivne smeri pa se mu zdijo še turizem, alternativni viri, socialna gerontologija, tekstilstvo in medpodjetniški izobraževalni center (MIC).

Regina Cipot je povedala, da za samostojno univerzo ni pogojev, sedanji visokošolski programi se ji zdijo upravičeni, potrebno bi jih bilo le nadgraditi. Na novo bi bilo smisleno po njenem mnenju pripeljati študije medijske komunikacije in nege starejših. Tudi Cipotova je opozorila, da je Pomurje še edina regija, ki nima MIC-a, posluha pa ni niti pri obrtnikih, ki bi dajali možnost prakse.

Tretji sklop soočanja se je navezoval na privabljanje vlagateljev in omogočitev povečanja delovnih mest.

Bencik je napovedal pomoč pri razvoju malih in srednje velikih podjetjih, glede Severno obrtne-industrijske cone pa meni, da bi glede na čas, ki je minili, lahko bilo v njej več podjetij. Mag. Celec je izpostavil koncept za privabljanje investitorjev kot Murska Sobota - mesto priložnosti ter napovedal uvedbo brezplačne pisarne z administracijsko pomočjo.

Rengeo Cörova podpira oživitev obstoječih objektov - Pomurka, Mura - ter nov zagon lokalnih podjetij. Štihec meni, da je SOIC primer dobre prakse, kjer je bilo po njegovem mnenju v kratkem času prodanih 21 hektarjev zemljišč, tako da je preostalo še 7 hektarjev za prodajo. Aktualni župan ocenjuje, da v doslej delujočih podjetjih v SOIC-u dela od 300 do 400 ljudi. Cipotova obljublja podjetnikom podporno okolje, v SOIC-u pa bi preverila, kakšne interese imajo podjetja, ki še ne gradijo. Izpostavila je še socialno podjetništvo in večjo aktivnost Podjetniškega inkubatorja, RRA Mure in Razvojnega centra Murska Sobota. Dr. Slavinec je mnenja, da je potrebno najprej ohraniti delovna mesta, ki jih že imamo, glede SOIC-a pa zemljišča ponuditi pod ugodnejšimi pogoji, kot jih lahko dobijo investitorji drugje. V to cono po njegovem mnenju sodijo programi, ki bi zagotavljali dobre plače in zahtevali strokovne kadre ter navedel nekaj konkretnih predlogov.

Zadnji sklop soočenja je potekal na tematiko ureditve prometne situacije v Murski Soboti.

Mag. Celec meni, da bi morale biti obvoznice prej zgrajene kot pa podvoz, sam pa bi center mesta uredil po sistemu območja umirjenega prometa. Rengeo Cörova bi področje prometa urejela šele po narejenih študijah strokovanjakov, medtem ko je Štihec pojasnil, zakaj je bil podvoz narejen prej kot obvoznice. Gradnjo podvoza je zdaj financirala država, ker je Lendavska ulica državna cesta, ko pa bodo enkrat narejene obvoznice, katere bo tudi financirala država, pa bodo ceste znotraj mesta postale občinske.

Cipotovi se zdi pomembno najprej dokončati prometno študijo, v centru mesta bi uvedla enosmerne ulice, zagovarja pa pocenitev in popularizacijo javnega prevoza. Dr. Slavinec meni, da je podvoz pomembna pridobitev, ki pa ne rešuje prometne problematike, zato se morajo čimprej narediti še obvoznice. Tudi on zagovarja javni prevoz, ki bi ga razširil še na primestna naselja, pred zaprtjem centra mesta pa bi temeljito razmislil, če je to res smiselno. Tudi Bencik je za čimprejšnjo izgradnjo obvoznic, ki bi rešile težave s prometom v tako imenovani trgovski coni. Po njegovem mnenju je preveč prometa v Murski Soboti in premalo parkirišč, zato obljublja izgradnjo dveh garažnih hiš.

POGLEJTE TUDI:

- spisek kandidatov in njihovi opisi