Barbara Horvat: »Polagam vam na srce, ne stigmatizirajte obolelih za shizofrenijo!«

Prejšnji teden sta Center vseživljenskega učenja Pomurje in Ljudska univerza Murska Sobota, v okviru Tedna možganov 2013 - ki letos poteka že jubilejno 10. zapovrstjo - organizirala izobraževalno srečanje, ki je potekalo v PIŠK Murka Sobota. Predavanje je bilo letos v prvem delu posvečeno duševni bolezni shizofreniji in v drugem delu možganskim boleznim.

Psihologinja Barbara Horvat, ki je vodila predavanje o shizofreniji, je razložila pojem te bolezni ter kakšna je njena temeljna simptomatika, po kateri jo spoznamo in razlikujemo od podobnih duševnih motenj. V začetku je razjasnila nekaj nepravilnosti, oziroma napačnih pojmov, ki se pojavljajo v zvezi s to boleznijo, kot so na primer razcepljena osebnost, duševna manj razvitost in napačna predpostavka, da so oboleli manj inteligentni. "Prav nasprotno", je poudarila, "ti bolniki imajo pogosto celo zelo visok inteligenčni kvocient, so umetniki ter zelo talentirani ljudje na določnih področjih.

Shizofrenija  - duševna motnja, ki nastane zaradi spremenjenega delovanja možganov

Po razložitvi teorije, da je shizofrenija duševna motnja ki nastane zaradi spremenjenega delovanja možganov, ki jih povzročijo bodisi genetski dejavniki, bodisi zunanji stresorji, je osvetlila predavateljica simptome, ki, kot je povedala, zelo zaznamujejo bolnika in nekateri so zanj zelo moteči. Pojavljajo se blodnje, halucinacije, spremembe razpoloženja in spremenjeno mišljenje, v katerih posameznik izgubi stik z realnostjo, le to pa je zanj lahko zelo neprijetno, posebno, če se gre za preganjalne blodnje, v katerih se posameznik čuti ogrožen od namišljenih oseb.

Shizofrenija se po navadi pojavi konec adolescence, za njo pa zboli več moških oseb, kot ženskih. Pojavijo se določne spremembe v delovanju možganov, pri čemer je znižana količina sivih možganskih celic, motnje v delovanju dopamina, itd. Posledično pride sčasoma do zmanjšanja spominskih funkcij in razumevanja ter spremenjenega zaznavanja okolice, zaradi osiromašenega delovanja določenega dela možganov.

»Simptomi shizofrenikov so zelo hudi, zato jih nikar ne stigmatizirajmo!«

Kot je povedala Horvatova ob koncu, posameznika shizofrenija zelo prizadene. Pojavijo se spremembne v vedenjskem obnašanju, v čustvovanju, razpoloženju. Pogosta so nihanja razpoloženja, apatija, čustveni afekti med doživljanjem določenih simptomov (halucinacij), izguba motivacije, brezciljnost, socialni umik. »Posameznika in njegovo družino bolezen zelo prizadene, zato vam polagam na srce, bodimo solidarni in jih ne stigmatizirajmo tako zelo, kot je to še v družbi vedno zelo prisotno.«

V drugem delu srečanja je Sabina Horvat predstavila pregled obolenj možganov v Prekmurju in pri tem predstavila šest najpogostejših obolenj na področju Pomurja (možgansko kap, glavobol, epilepsijo, demenco, Parkinsovo bolezen in multiplo sklerozo). Podala je kratke opise obolenj, simptome, njihovo pogostost, dejavnike tveganja, prvo pomoč in način zdravljenja skupaj z rehabilitacijo. Poudarila je, da je obolenja, kot je možganska kap, potrebno hitro prepoznati in pravočasno poiskati pomoč.