Mladi Prlek, ki osvaja Evropo

Janu Žibratu iz Mote je julija na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu postal prvi Slovenec, ki je osvojil medaljo v posamični konkurenci, prav tako bronasto medaljo pa mu je uspelo doseči v dvojicah. Na klubski ravni je zamenjal Mursko Soboto z Bayerjem iz Uerdingena.

Kdaj si se začel ukvarjati z namiznim tenisom?

Z namiznim tenisom se začel ukvarjati pri sedmih letih. Tri leta starejši brat je treniral že prej in ko sem šel enkrat z njim, se mi je dopadlo. Sprva samo za zabavo, danes pa ne morem več brez njega.

Kako to, da se nisi usmeril v kakšen bolj popularen šport?

Saj sem ob namiznem tenisu treniral tudi nogomet, vendar je pri slednjem zdelo, da je v Sloveniji težje postati uspešen kot pri namiznem tenisu, zato sem nogomet opustil.

Čeprav šteješ komaj osemnajst let, je za tabo že bogata športna kariera. Kaj vse ti je že uspelo doseči?

Poleg uspehov na državni ravni sem pred štirimi leti osvojil na kadetskem Evropskem prvenstvu v Sarajevu srebrno medaljo v dvojicah, ponosen pa sem tudi na uvrstitve na različnih jakostnih lestvicah. Tako sem v Sloveniji na prvem mestu med mladinci, člani do 21 let in člani, na evropski mladinski sem bil najvišje na tretjem mestu, na svetovni pa na petnajstem mestu, kar ni uspelo nobenemu Slovencu še pred menoj.

Poseben čar imata zagotovo osvojeni bronasti medalji na julijskem mladinskem evropskem prvenstvu …

Vedno sem sanjal, da bi osvojil medaljo na Evropskem prvenstvu v posamični konkurenci, ker med preko 200 tekmovalci se uvrstiti med štiri v Evropi, je nekaj posebnega. To mi je za zdaj daleč največji uspeh, ki mi je dvignil vrednost, istanbulskih trenutkov pa se bom spominjal za vse življenje.

Počasi se boš poslovil od mladinskega staža, te čaka še kakšno tekmovanje?

Decembra me v Bratislavi čaka v mladinski konkurenci še Svetovno prvenstvo, moja želja pa je uvrstitev med šestnajst ali med osem. Kaj več za pričakovati je težko, saj azijski tekmovalci prevladujejo, ob tem pa bi moral imeti še srečo pri žrebu. Saj mi je kdaj že uspelo premagati kakšnega Azijca, vendar tu se mora res vse poklopiti, saj le-ti trenirajo dnevno po 9-10 ur.

V novi sezoni boš tekmoval v nemški tretji ligi, kako je prišlo do prestopa?

Menedžer, ki skrbi zame iz najuspešnejšega podjetja v namiznem tenisu Butterfly, ima v Nemčiji svoj klub in želel me je v njem. Igral bom v tretji ligi na mestu prvega igralca, klub pa si želi napredovati v drugo ligo. Ponudbo sem sprejel tudi, ker je Uerdingen blizu Düsseldorfa, kjer je največji evropski center za igranje namiznega tenisa in tam trenirajo praktično vsi najboljši, tako da bom imel pogoje za trening idealne.

Tvoj klub Sobota, kjer si pred odhodom v Nemčijo igral, bo po tvojem odhodu močno oslabljen …

Namiznoteniški klub Sobota mi je nudil vse, kar sem potreboval, tako da jih bom zelo pogrešal, s svojimi uspehi sem jim dosti prinesel, z mojim odhodom pa bodo tudi dosti oslabljeni. Bom jih pa spremljal in navijal za njih.

Kakšne želje imaš v prihodnosti?

Da se povzpnem na članski jakostni lestvici bo nekaj časa trajalo, čez kakšnih štiri, pet let pa si želim prebiti med najboljših deset. To v svetu namiznega tenisa že nekaj pomeni, dobiš najboljše klube, zaslužki so dobri. Trenutno je med prvih deset na svetu kar šest Kitajcev in le trije Evropejci.

Kdo je tvoj idol?

Moj idol je Danec Michael Maze, ki je bil že v polfinalu Svetovnega prvenstva. Všeč mi je njegov stil igre, isto je levičar kot jaz, vendar v zadnjem času opuščam idole, ker moram imeti svojo sliko. Nobena kopija še ni uspela, zato vse bolj postavljam v ospredje sebe.

Zakaj so azijski igralci namiznega tenisa toliko pred vsemi ostalimi?

Azijski igralci se dosti boljše gibljejo, imajo boljše delo nog, ker so tudi drugače zgrajeni. Večinoma igrajo forehande, to so močni udarci, katere si tudi mi, ki igramo, težko predstavljamo. Razlika je res neverjetna, v vseh elementih so skoraj popolni. Mora biti poseben dan, da Kitajce na Svetovnem prvenstvu ali Olimpijskih igrah premagajo Evropejci.

Kakšni so tvoji načrti v prihodnosti?

Čim bolj se uveljaviti v članski konkurenci, se dokazovati na pro tourih, premagati kakšne znane igralce. Čez čas se želim ustaliti okrog desetega mesta na evropskih jakostnih lestvicah in zaigrati v prvi Bundesligi ter živeti izključno od namiznega tenisa.

Je realno, da bi čez dve leti nastopil na Olimpijskih igrah v Londonu?

Za dve leti težko, bolj ciljam Olimpijske igre leta 2016. Igrajo se turnirji, kjer določena mesta pomenijo kvalifikacijo, vendar ni lahko. Recimo našemu Tokiču je to uspelo, sistem pa je čuden. Tudi če vse zmagaš in izgubiš odločilno tekmo, več nimaš možnosti, medtem ko lahko vse izgubiš in zmagaš odločilno, pa si uvrščen. V prihodnje se bo nekoliko spremenil tudi sistem, tako da bo lažje priti igralcem iz manjših držav.

Ali je v namiznem tenisu prisoten doping, ali imate kontrole?

Mogoče da je, vendar se razen na Olimpijskih igrah niti ne preverja. Morda se bo začelo v kratkem začelo preverjati tudi v našem športu, saj so razne zlorabe nedovoljenih sredstev v zadnjem času moderno.