V Murski Soboti nabirali znanje tudi o zeliščih

V MiKK-u v Murski Soboti je bilo včeraj predavanje z naslovom Permakulturni zeliščno-zelenjavni vrt, ki je privabilo množico obiskovalcev. Za vas smo zbrali nekaj osnov zeliščarske dejavnosti na Goričkem, ki si jih lahko preberete v nadaljevanju članka.  

Kot je bilo že uvodoma predstavljeno so nam na predavanju predstavili osnove permakulture in kako načrtovati, ustvarjati in vzdrževati vrt. Od zeliščne spirale, visokih gred, vodnih elementov do gozdnega vrta je predstavil predavatelj Lovro Vehovar, biolog, zeliščar in permakulturni načrtovalec.

Napotki za nabiranje in sušenje zelišč

V knjižici Goričkega drüjštva za lepše vütro so pojasnili, da se z nabiranjem zelišč lahko ukvarja prav vsak. Potrebno je le nekaj volje in znanja. Priporočajo, da se poprej moramo seznaniti s samimi rastlinami. Med našimi rastlinami je namreč kar nekaj zelo strupenih in zato moramo biti prepričani, da smo rastline pravilno določili, kajti če nismo, jih raje ne uporabljajmo. Dobro je vedeti, da preden gremo nabirat zelišča, se pozanimamo glede tipov rastišč, na katerih rastejo. Nekatere rastline rastejo na vlažnih, druge na sušnih rastiščih, nekatere v senci, druge na soncu. Tako lahko že vnaprej predvidimo, kje bomo našli posamezne rastline. Rastišča, kjer nabiramo rastline, morajo biti oddaljena od virov onesnaženja.

Ne poberemo vseh na enem mestu

Rastline nabiramo ob lepem in suhem vremenu, po tem, ko se posuši jutranja rosa. Najbolje je, da jih polagamo v pleteno košaro. Velja tudi platnena ali papirnata vrečka, samo plastična ne. Po potrebi si lahko pomagamo z vrtnimi škarjami ali nožem. V društvu tudi svetujejo, da ko nabiramo rastline, ne poberemo vseh na enem mestu, ampak pustimo vsaj vsako tretjo. Če jih je malo ali so posamične, jih sploh ne nabiramo. S tem zagotovimo, da se bodo rastline razmnoževale in jih bo v prihodnje dovolj.

Najprimernejši čas

Posamezne rastlinske dele nabiramo v njim primernem času. Cvetove, ko so polno odprti, liste, ko so lepi in čvrsti, celotne rastline pred cvetenjem, semena in plodove, ko dozorijo, lubje, ko je drevo v soku (spomladi) in korenine v jeseni ali zgodaj spomladi, ko zgornji del rastline odmre ali še ne požene. V društvu tudi svetujejo, da nabrane rastline čim prej prenesemo na mesto za sušenje. To je lahko namenska sušilnica za zelišča ali kakšen senčen, topel, suh in prevetren prostor. Podstrešje, senik, balkon, nadstrešek, suha soba. Zelišča lahko povežemo v snope ali jih obesimo ali jih položimo na mreže ali na čist papir. Korenine, plodove in lubje po potrebi razrežemo ali zdrobimo in sušimo ob peči ali v bližini radiatorja. Trajanje sušenja je odvisno od vremenskih pogojev. Ob lepem, suhem vremenu, je hitro, ob dalj časa trajajočem vlažnem vremenu pa počasno ali celo neuspešno.

Zelišča hranimo zaprte v steklenih, lončenih ali lesenih posodah

Posušene zelišča hranimo zaprte v steklenih, lončenih ali lesenih posodah. Če so steklene, jih hranimo na temnem. Lahko jih položimo v večslojne papirnate vreče, ki jih hranimo v suhem in zračnem prostoru. Zelišča navadno hranimo eno leto. Po tem času izgubijo velik del zdravilnih lastnosti, v naravi pa že čakajo nove.

Uporaba zelišč

Zelišča lahko uporabljamo sveža ali posušena. Lahko jih pojemo, žvečimo, iz njih pripravimo hladen napitek ali tinkturo, skuhamo čaj, jih dodajmo jedem, iz njih izdelamo mazilo ali z njimi izboljšamo okus kisu, vinu ali žganju.

Spodaj vam predstavljamo dve najpogosteje uporabljeni v naravi rastoči zelišči Goričkega

Hrast - uporaba: hrastova skorja vsebuje veliko čreslovin. Čreslovine krčijo tkivo, zaustavljajo krvavitve, sušijo tkiva, odpravljajo srbenje in pospešujejo celjenje ran. Zunanje uporabljamo hrastovo skorjo (tudi šiške) za izpiranje ran (gnojnih), kožnih izpuščajev, potnih nog, hemoroidov.  Notranje pomaga pri driskah. Če olupljene, razdrobljene želode prepražimo, dobimo želodovo kavo. Čreslovine iz hrastove skorje se uporabljajo za strojenje usnja. Hrastov les je eden najbolj cenjenih, najlepših in uporabljenih lesov. Uporaben tako za gradnjo kot za izdelovanje pohištva in sodov. Čreslovine dajo pijačam, ki zorijo v hrastovih sodih, poseben okus. To s pridom uporabljajo vinarji in žganjarji.

Recept: prevretek iz hrastove skorje : 0,5 l vode zavremo, dodamo 2 žlici hrastove skorje in kuhamo 15 -20 minut, potem precedimo, ohladimo in uporabimo.

Prava kamilica-uporaba: kamilica je ena izmed najbolj priljubljenih in uporabljenih rastlin. Ker deluje protibakterijsko, jo uporabljamo zunanje v obliki ohlajenega čaja za izpiranje ran, kožnih vnetij in izpuščajev. Z njo si lahko tudi izpiramo oči. Notranje je uporabljamo pri krčih in bolečinah v prebavilih, pri okužbah dihalnih poti in kot blago pomirjevalo. Lahko jo uporabimo za inhalacije ob prehladih.

Recept: olje s kamilico: v en liter olivnega olja damo 100 g posušenih ali 300 g svežih cvetov. V toplem in temnem prostoru pustimo stati 3 do 4 tedne. Nato precedimo in uporabljamo za nego suhe, razpokane ali vnete kože, pomaga pa tudi pri hemoroidih ter mišičnih in trebušnih krčih.