Sara Kramar - farmacevtka iz Murske Sobote, ki išče zdravilo proti raku

Sara Kramar iz Murske Sobote je magistra farmacije, podiplomska študentka na doktorskem študiju v Londonu, trenutno na izmenjavi na priznani univerzi Yale. Ukvarja se s kemopreventivo raka, tj. odkrivanjem zdravil proti nastanku raka.

Po končani osnovni šoli je Sara Kramar šolanje nadaljevala na Gimnaziji Murska Sobota, potem pa jo je pritegnil program Mednarodna matura (International Baccalaureate) II. gimnazije Maribor. »Novo okolje, kjer se ceni zgolj znanje in ne ime, pouk v angleščini, več interaktivnega sodelovanja z učitelji, in matura iz sedmih predmetov, so bili zame izzivi, obenem pa tudi prava pot za pridobitev dobre podlage za študij,« se spominja. 

Njena trenutna študijska in raziskovalna pisarna, univerza Yale

Po maturi se je odločila za študij farmacije v Gradcu (Karl-Franzens Universität Graz), kasneje pa za podiplomski doktorski študij v Londonu, področje razvoja zdravil proti raku (UCL School of Pharmacy). V sklopu Yale UCL Collaborative Student Exchange Programme je trenutno na štirimesečni izmenjavi v Ameriki na univerzi Yale, v raziskovalni skupini priznanega profesorja Williama L. Jorgensena.

S pridnostjo se da doseči vse

Kako se je začela njena pot izbire poklica? »Ko sem kot otrok razmišljala, kaj bi rada postala, ko bom velika, sem to delala po principu eliminacije. Učiteljica – ne, zdravnica – ne. Nekako sem se ustavila pri farmacevtki in tako je potem tudi ostalo.« Prizna sicer, da jo je tik pred vpisom na študij zamikala tudi arhitektura, predvsem dizajn notranje opreme, vendar se je, pravi, malo zbala, da bi ji nekoč zmanjkalo idej. »Ni mi žal, da sem se odločila za farmacijo,« nam zaupa.

»Nekdo je rekel, da je za uspeh potrebno 90 % trdega dela in le 10 % nadarjenosti. Takšnega mnenja sem tudi sama, zato mislim da nadarjenost tudi pri meni ni igrala ključne vloge. Ko nekaj začnem, želim to tudi dokončati, zato mislim, da bi mi uspelo tudi na kakšnem drugem področju,« meni Kramarjeva.

Mikroskopiranje na seminarju tradicionalne kitajske medicine v Pekingu

Sicer je za svoje diplomsko delo prejela tudi Pomursko raziskovalno nagrado za najboljšo diplomsko nalogo s področja naravoslovja, ki ji pomeni res veliko: »Biti nagrajen s strani domače regije je zame čast in se za to res najlepše zahvaljujem.«

Tujina ni bila v načrtu

Včasih, pravi Sara, je rada delala načrte za prihodnost, in v njih ni bilo tujine, se spomni. Njen načrt je bil približno tak: Gimnazija Murska Sobota, potem študij farmacije v Ljubljani, potem pa v službo nazaj v Prekmurje. »A življenje gre svojo pot. Ko smo zaključevali program mednarodne mature, se je kar nekaj mojih sošolcev vpisalo na univerze v tujino in potem sem tudi sama začela razmišljati o tem. Gradec ni daleč, videla sem možnost, da izpopolnim svoje znanje nemščine in si pridobim nove izkušnje, in tako sem se odločila da se prijavim tja,« razmišlja.

Leta 2010 je Sara Kramar zaključila študij farmacije, zgodile pa so se ji tudi nekatere spremembe na osebnem področju. Potem je v spletni brskalnik vpisala, kaj jo zanima, poslala vso potrebno dokumentacijo in v nekaj tednih imela enosmerno letalsko vozovnico za London. Iniciativa za tujino je vedno prišla z njene strani, starši pa so jo pri tem vedno podpirali. »Brez njih mi seveda tudi finančno ne bi uspelo, saj je stanje v Sloveniji – kar se tiče štipendij – milo rečeno katastrofalno. O tem bi lahko še veliko povedala, a morda kdaj drugič. Trenutno od Slovenije ne dobivam niti evra štipendije, kljub temu da delam doktorat iz naravoslovne smeri in sem trenutno na univerzi Yale, ki je ena svetovno najbolj uglednih,« opozori Kramarjeva.

Tujina širi obzorja

O znanju, ki ga nudijo slovenske univerze, pravi, težko sodi. Je pa poleg znanja, ki se deli v predavalnici, pomembno tudi obiskovanje konferenc in navezovanje stikov z drugimi raziskovalci, ki se ukvarjajo s podobno problematiko, in za to je v tujini seveda veliko več možnosti, poudari. »Večinoma na svoje stroške, sem se tako udeležila raznih konferenc v Italiji, Franciji, Avstiji, Nemčiji, Angliji, na Kitajskem, na Švedskem in v Ameriki. Za predstavitev svojega raziskovalnega dela sem v Londonu dobila tudi dve nagradi. Tujina ti obenem da določene izkušnje za življenje in ti razširi obzorje,« meni.

Predstavitev posterja na 39. evropskem simpoziju klinične farmacije v Lyonu

»Menim, da ima Slovenija še veliko perspektivnih mladih, ki pa jim starši mogoče ne morejo omogočiti študija v Sloveniji, kaj šele v tujini. In to je res žalostno,« razmišlja.

Ukvarja se s preprečevanjem nastanka raka

Veliko raziskovalnih skupin po vsem svetu se trudi najti nova zdravila proti raku, vendar pa je bilo v zadnjih petindvajsetih letih na tem področju relativno malo uspeha. Eden alternativnih pristopov, s katerim se ukvarja tudi sama, je kemopreventiva raka z namenom preprečevanja nastanka raka, namesto zdravljenja, ko bolezen že nastopi.

Razloži nam proces razvoja zdravil proti raku: Ta se začne z določitvijo tarče, ki je specifična za določeno bolezen. Razviti je torej treba spojino, ki bo omogočila ali preprečila določeno reakcijo v telesu. Največkrat se na podlagi že znanih učinkovin ustvari t. i.  knjižnica potencialnih kandidatov za nova zdravila. Njihovo delovanje in lastnosti se potem predvidi s pomočjo molekularnega modeliranja, ki temelji na uporabi različnih računalniških algoritmov.

Prof. Ernst Lankmayr in Dr. Xinghua Guo, s katerima je sodelovala pri diplomskem delu,

na seminarju analizne kemije, YISAC 2010, Benetke

»Sama se ukvarjam prav s to začetno fazo razvoja zdravil. Potem kemiki izbrane spojine sintetizirajo v laboratoriju, biologi določijo njihovo aktivnost, analitiki njihovo stabilnost itd. Če so rezultati teh predkliničnih raziskav ugodni, morajo spojine še skozi več kliničnih faz. Od začetnih več tisoč kandidatov se tako na koncu, če vse poteka po načrtih, odobri in pošlje na tržišče eno zdravilo. Cel proces traja nekje 10 do 15 let in stane več sto tisoč dolarjev, lahko pa preseže tudi milijardo dolarjev,« pove.

Čudežnega zdravila proti raku ni

Človeško telo je, pravi Kramarjeva, tako kompleksno in vzroki za nastanek raka tako številni, da o čudežnem zdravilu proti vsem vrstam raka težko govori. Meni, da bodo raziskave verjetno še naprej šle v smeri optimizacije zdravljenja. »Kot rečeno, pa je zanimiva tudi kemopreventiva raka. Tako so na primer že dokazali, da sulforafan, ki ga najdemo v brokoliju, pomaga preprečevati nastanek raka,« poudari.

Želi pomagati ljudem

Sarin cilj je predvsem pomagati ljudem. »Zato sem izbrala farmacijo in zato raziskujem na področju razvoja zdravil. Ko nekdo zboli za tako hudo boleznijo, kot je rak, se njegov način razmišljanja in življenjske vrednote spremenijo. Od teh ljudi bi se pravzaprav lahko ogromno naučili. Njihova želja po ozdravitvi je zelo velika, in če lahko k temu vsaj malo pripomorem, potem sem pripravljena delati na tem področju,« nam zaupa.

Sicer bi rada po končanem doktoratu našla službo in se končno finančno osamosvojila. Drugače pa uživa v malih stvareh, v naravi, v glasbi, ob kavici s prijatelji: »Vsak dan je nekaj posebnega. Če ne drugega, prinaša nove izkušnje, iz katerih se učim.«

"Doma" v Ameriki, New Haven

Poleg svojega raziskovalnega dela pa najde tudi nekaj časa za hobije. Včasih se je ukvarjala s šahom, igrala tudi klavir in saksofon, ki je žal ostal v Sloveniji in ga, pravi, zelo pogreša. Njen novi hobi je učenje švedščine, še vedno pa jo tudi zanima oprema ambienta, zato namerava v kratkem obiskati Architectural Digest Home Design Show v New Yorku, enega največjih sejmov notranje opreme.

Rada ima tujino, a Slovenijo nosi v srcu

Sara Kramar pravi, da ji je všeč življenje v večjih mestih, kjer vsak vsakogar ne pozna. »Spoznala sem ljudi iz držav po vsem svetu in vsakemu posebej razložila, kje je Slovenija. Naj bo to Avstrija, Anglija ali Amerika, vsak kraj ima svoj ritem in s prilagajanjem do zdaj, pravi, ni imela težav. Mi pa večkrat zadišijo dödoli,« doda.

»Slovenija je zelo lepa, s tem se strinjajo tudi moji kolegi iz Slovenije, ki študirajo ali delajo v tujini. Res pa je, da ne hodimo okrog z zaprtimi očmi, pač pa vidimo, kakšne so možnosti in pogoji za raziskovalce v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami. Če bom doma našla primerno službo, ne izključujem možnosti vrnitve,« strne svoje vtise.

Sara Kramar: Tudi London je na nek način postal moj dom.

PRIPOROČAMO:

 VSI PROFILI NA POMUREC.COM