Lesna biomasa - razvojna priložnost Prlekije?

Projekt MOBILES, ki je usmerjen v mobilizacijo virov lesne biomase v Prlekiji, izvaja skupina Fabrika iz Ljutomer. Z lokalno dostopno biomaso bi lahko ceneje in okolje prijazneje pridobivali energijo, s pridelavo, predelavo in lokalno oskrbo pa ustvarjali verige dodane vrednosti, nova delovna mesta, energetsko neodvisnost in trajnostno samooskrbo lokalnih skupnosti.

V okviru projekta so organizirali več delavnic, trenutno pa na strokovnih konferencah po Prlekiji, javnosti predstavljajo možnosti rabe lesne biomase v sistemih daljinskega vodenja ter informacije o možnostih ogrevanja preko sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Prva tovrstna strokovna konferenca se je odvila v Apačah, organizirana bo pa tudi v Križevcih pri Ljutomeru in v Ormožu.

Na konferenci v Apačah, ki so jo pripravili za štiri občine upravne enote Gornja Radgona – torej Apače, Gornjo Radgono, Radence in Sveti Jurij ob Ščavnici, je Rok Sunko iz skupine FABRIKA Ljutomer predstavil ključne izsledke projekta. Poudaril je, da je Slovenija druga najbolj gozdnata država, takoj za Finsko in da v Prlekiji vsako leto za fosilna goriva porabimo več milijonov eurov, ki se stekajo z našega območja, kljub temu da razpolagamo z zadostnimi količinami lesne biomase, s katero bi se lahko sami oskrbovali iz energenti. Lesno biomaso pridobivamo z vzdrževanjem in čiščenjem gozdov, žetvenih ostankov, vinogradov, trajnih nasadov, nerodovitnih zemljišč v zaraščanju...

Z lokalno dostopno biomaso bi lahko ceneje in okolje prijazneje pridobivali energijo, s pridelavo, predelavo in lokalno oskrbo pa ustvarjali verige dodane vrednosti, nova delovna mesta, energetsko neodvisnost in trajnostno samooskrbo lokalnih skupnosti. Zaključek njihove analize je pokazal, da bi bil prihranek v primerjavi s plinom 25% in vsaj 50% v primerjavi s kurilnim oljem.

Rok Sunko, vodja projekta Mobiles

Kako postati uporabnik takega ogrevanja?

Sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso pomenijo izgradnjo skupne, enotne kotlovnice, s katero se posamezna gospodinjstva in drugi odjemalci ( javni zavodi, poslovni objekti, podjetja...), povežejo preko cevovodov, po katerih se pretaka tekoča voda do uporabnika. Taki cevovodi so nameščeni pod zemljo. Posamezni odjemnik v svoj objekt vgradi toplotno podpostajo, ki se na eni strani priklopi na cevovod vroče vode, na drugi pa na obstoječ sistem centralnega ogrevanja. Poseg je enostaven, toplotna podpostaja pa v velikosti manjše omarice (60×80×40 cm). Pri tem lahko obstoječ sistem ogrevanja ostane kot rezerva.

Predstavili so primere dobre prakse

Kot primere dobre prakse so predstavili občino Kuzma, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora in Zavod Mariana iz Veržeja.

dr. Milan Lakota

V občini Kuzma so sredi novembra 2012 zagnali sodobni sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. »Cilj nas vse je, da živimo v toplem domu. Cilj nas vseh je, da živimo v zdravem okolju. Zaradi tega smo začeli razmišljati o tem projektu,« je takrat, o 900 tisoč evrov vredni kotlovnici, dejal Miran Petek iz Družinskega podjetja Petek, ki je sistem zgradil kot zasebni investitor. Slednja ogreva 23 domov v Kuzmi, med njimi občinske zgradbe, dom starejših občanov, osnovno šolo z vrtcem, kulturno dvorano, cerkev z župniščem in več poslovnih objektov.

Na konferenci sta izkušnje s tem sistemom predstavili tudi dr. Miran Lakota, predavatelj na fakulteti za kmetijstva in biosistemske vede iz Maribora in Janez Krnc iz Zavoda Mariana iz Veržeja. Priložnosti razvoja lokalnih ekonomskih samooskrbnih verig je predstavil Klaus Dieter Požgan iz Inštituta TRS, Ljutomer. 

Marianišče, Veržej - primer dobre prakse

Zadržki oziroma dileme?

Miha Strah iz Lesno gozdarske zadruge, eden izmed poslušalcev na konferenci, je ob koncu izrazil dileme glede te teme. "Eno je energent, zato pa je tu treba imeti poštene in čiste odnose. Povedati je potrebno, koliko znaša investicija, amortizacija, priklopnina...", je opozoril. Odgovor na to g. Sunko ni mogel podati, je pa povedal, da je v Kuzmi ena priklopna pot stala okoli 1500-1800 evrov na gospodinjstvo, izkop in vse skupaj je okoli 3000 – 5000 eurov.

"V Kuzmi stane megavatna ura 95 evrov, to je fiksni in variabilni del skupaj. S tem se plača tudi vzdrževanje sistema, pa tudi priklop. Ključno pa je to, da lahko greš na višjo ceno energije in  s tem uravnavaš priklop, ali pa greš v nižjo ceno energije in priklop zaračunavaš več. Stvar je v tem, da je gospodinjstva težje motivirati za ta sistem, če bi gospodinjstvo moralo plačati 3000 – 5000 €, in je zanje lažje če vsak mesec plačajo pri položnici 10% več", je še obrazložil Rok Sunko.