Igor Magdič – od učitelja do direktorja Term Lendava

Pri enainštiridesetih letih ima Igor Magdič za sabo že pestro življenje in številne anekdote. Svojo poklicno pot je začel kot učitelj nemščine, danes pa je direktor Term Lendave. Objavljamo prvi del intervjuja z njim.

Kako to, da ste se znašli v turističnih vodah, čeprav ste se šolali za nekaj povsem drugega?

Čisto slučajno. Življenje ima čudna pota in dostikrat se obrne drugače. Kot temu sam pravim, sem v prvem življenju delal na dveh osnovnih šolah – v Srednji Bistrici in Veliki Polani kot učitelj nemščine. Tako je prišel tudi kontakt do prehoda na turizem, saj je bila moja prednost dobro znanje nemščine in so me večkrat klicali v Terme Lendava za voditelja prireditev in izletov za tuje goste. Prehod v drugo poklicno sfero mi je bil zato toliko lažji, poznal sem že večino sodelavcev. V tej zgodbi turističnega vodenja sem dodobra spoznal turizem, že od vsega začetka mi je bil všeč, ker je dinamičen in stalno se dogaja kaj novega.

Kako se spominjate časov, ko ste se leta 1999 zaposlili v Termah Lendava?

V Termah Lendava sem se zaposlil kot sodelavec v marketingu, kjer sem bil zadolžen za tuje trge. Tisti časi so bili zanimivi, do takrat se je veliko stvari dogajalo na besedo, posel je bil sklenjen s stiskom rok. V začetku sem imel precej težav, ker ni bilo sledljivosti v dokumentih in se je bilo težko opreti na izvire, katerih ni bilo. Tako sem moral biti zelo inovativen in vložiti sem moral veliko truda, da sem prišel do določenih informacij in podatkov o tem, kdo sploh so naši gosti, kdo so naši potencialni partnerji, kje in kako do njih priti in tako naprej. Stanje je bilo kar kaotično, so pa bili tisti časi tudi napeti, saj je bila naš lastnik še Radenska, imeli smo slabe čase, podjetje je bilo v velikih težavah. Tako da sem takoj padel v dinamično obdobje, kjer je bilo potrebno iz dneva v dan reševati situacije, imeli smo obnovo, gradili nove bazene, nismo imeli gostov, denarja, tako da smo se veliko trudili, da nam je na koncu uspelo.

Zakaj se niste odločili zaključiti študija nemščine?

To je zgodba – zato ker ni bilo nikoli potrebno, kar pa je morda izgovor zame. Z mojo nemščino sem vedno dobro prišel skozi v življenju. Že med študijem sem se preživljal s poučevanjem na tečajih nemščine za odrasle, po vrnitvi iz Ljubljane pa sem dobil takoj zaposlitev v šoli kot nadomeščanje porodniškega dopusta. Tako da če bi diplomiral iz nemščine, morda ne bi pristal v turističnih vodah, vsako slabo je morda za nekaj dobro. Pri vseh delodajalcih, pri katerih sem do zdaj bil, sem imel veliko podporo, da naj bi končal študij, vendar ko se enkrat odtrgaš iz tega, se je težko vrniti v študijske vode. Občudujem vsakega, ki mu je to uspelo, sam pa nisem imel energije. Bi pa vsakemu, ki se loti študija, svetoval, da naj ga konča.

Ste se pa odločili za študij ekonomije in ga tudi dokončali ...

Res je. Odločil sem se pravočasno, ker če se takrat ne bi, me zdaj ne bi bilo tukaj. Sicer sem bil sam zadovoljen na svojem delovnem mestu, za katerega takrat še ni bilo potrebno imeti diplome. Dve sodelavki in jaz smo se skupaj motivirali, da gremo naprej študirat. Pravijo, da čez sedem let vse prav pride. Ko sem diplomiral, se je čez nekaj časa pojavila možnost za to direktorsko mesto, ki ga brez diplome ne bi mogel dobiti.

Vas kdaj zamika, da bi končali študij nemščine?

Ne. To pa zato, ker sem na nemščini opravil vse izpite, ki so mi bili pomembni. Opravil nisem le dva izpita, in sicer nemška zgodovinska slovnica in nemška radijska igra po letu petinštirideset. Mislim, da se pri teh dveh predmetih ne bi naučil ničesar, kar bi mi v življenju koristilo, mi pa bo morda kdaj žal, če se bom vrnil v jezikoslovne vode, kar pa se mi zdi trenutno zelo nerealna opcija.

Po devetih letih dela v lendavskih termah ste postali direktor. Na kaj ste najprej pomislili, ko ste bili imenovani?

Moje želje nikoli niso ciljale v to smer, nisem imel želje, da bi bil direktor. Ko je prišel moj predhodnik Franc Huber prvič do mene in mi predstavil vizijo, da so se na Savi pogovarjali, da naj začne vzgajati naslednika, ker se je bližal čas njegove upokojitve, sem najprej pomislil, ali je to prava pot zame, če bom zmogel, če imam dovolj izkušenj. Glede na to, da sem bil stalno tisti, ki sem imel dosti idej, argumentov in predlogov, je bilo to argument za. Mislil sem si, da bom imel zdaj možnost te stvari udejanjiti, uresničiti. Najprej, na kar sem pomislil, je bila streznitev, nato zadovoljstvo, da so tvoje minulo delo opazili, da ni šlo mimo in da imaš zdaj priložnost, pri kateri ni izgovorov. Lahko samo vzameš ali ne. Moje uvajalno obdobje je tako trajalo eno leto.

Kako ocenjujete svoje vodenje term v preteklih dveh letih?

Mislim, da delamo dobro. Delamo veliko na dvigu kvalitete naših storitev, delamo veliko na zagotavljanju stabilnih pogojev za delo za svoje sodelavce in delamo veliko na pridobivanju novih gostov. Časi so krizni, nikjer ni rožnato in težko je vsepovsod, nam se kriza še kako pozna, še najbolj tako, da padajo cene na trgu. Torej nam ne primanjkuje toliko gostov, kolikor so padle cene in poraba gostov na sami destinaciji. V zadnjih dveh letih smo naredili veliko stvari, od gospoda Hubra sem prevzel zdravo podjetje, brez skritih zadev, tako da je bilo poslovanje že prej v redu, v zadnjih dveh letih pa smo ga še nadgradili. Poslujemo pozitivno in z dobičkom, s tem je zadovoljen tudi lastnik Sava, zadovoljni pa morajo biti še naši sodelavci in gostje.

Terme Lendava so članica Skupine Sava. V čem so prednosti in slabosti tega?

Prednost je zagotovo v globalnem nastopu na trgu, torej če si ti član ene skupine, kot je Sava, imaš zagotovo drugačne pogajalske argumente pri dobaviteljih ali pa si lahko privoščiš stvari, ki si jih sam ne bi mogel. To pomeni recimo nastope na tujih trgih, kjer združujemo sredstva in strokovnjake, da pridemo na neko tuje tržišče. Če bi iskal slabosti, so verjetno v tem, da če si član neke velike skupine, se moraš prilagoditi trendom in tistemu, kar je najboljše za skupino, ni pa vedno najboljše zate kot majhnega v tej skupini. Moram pa priznati, da odkar sem sam v Termah Lendava, imam znotraj skupine, v kateri se nahajamo, prvič občutek, da smo enakovredni in ne podrejeni.

Bi razvoj lendavskih term bil hitrejši ali počasnejši, če bi poslovali kot samostojni subjekt?

To je težko povedati. Mislim, da je zdaj, ko so časi krizni, prednost biti član ene večje skupine. Ko je bil čas konjunkture, bi se mogoče lažje sami znašli v časovnem stroju. Mislim, da so Terme Lendava znotraj skupine Sava zdaj na vrsti, da se dokažejo, da naredimo nekaj, tudi nekaj zgradimo, pri čemer imamo podporo lastnikov.

Vaš predhodnik Franc Huber se je po odhodu iz Term Lendava podal v tekstilne vode in prevzel Muro. Bi si tudi vi kdaj v prihodnje upali prevzeti podjetje, ki mu gori pod nogami?

Vsaka taka odločitev mora biti dobro premišljena, je specifična in težko bi rekel na pamet, če ja ali ne. Zagotovo moraš biti na tistem področju doma, zase lahko trdim, da sem najbolj doma v turizmu in se v neko podobno branžo, kot je tekstilna, v katero se ne razumem, zagotovo ne bi spuščal. Ampak zopet nikoli ne veš, kaj življenje prinese.

Drugi del intervjuja si lahko preberete tukaj.