Potencial pomurskega turizma je premalo izkoriščen

Objavljamo drugi del intervjuja z direktorjem Term Lendava Igorjem Magdičem. Preberite si, kakšne imajo načrte v prihodnosti, kaj v turističnem smislu manjka Pomurju, dotaknil pa se je tudi nezavidljivega stanja v nogometnem klubu Nafta.

Imate v prihodnosti namen povečati nastanitvene kapacitete in vodne površine?

Nastanitvenih kapacitet mislim, da imamo dovolj, zato moramo najprej zapolniti obstoječe. To nam je prvi cilj, kajti naša letna zasedenost se giba nekje okrog šestdeset odstotkov, torej rezerve še imamo, nameravamo pa v bližnji prihodnosti povečati bazenske kapacitete. Trenutno razpolagamo s približno dva tisoč kvadratnimi metri vodnih površin, katerih največji del, to je olimpijski plavalni bazen, je sezonskega značaja. Zaradi tega nam v jesenskih in zimskih časih primanjkuje ponudbe za aktivnejše goste, zato je naš prvi plan vezan na pokriti 25-metrski plavalni bazen z nekim otroškim doživljajskim bazenom in novo gostinsko ponudbo na kopališču. Trenutno imamo pripravljeno idejno zasnovo, ko bo le-ta v kratkem potrjena tudi na upravi Save, bomo prešli na izdelavo idejnih projektov. Že drugo leto pa imamo v načrtu graditi bazen za nudiste v kampu.

Koliko gostov na letni ravni obišče vaše termah in koliko dni v povprečju se zadržijo pri vas?

Mi letno že tri leta ustvarimo nekaj čez sto tisoč nočitev, gostje pa ostanejo pri nas dobre štiri dni, to pomeni, da imamo na leto okoli 25 tisoč hotelskih gostov. Od tega šestdeset odstotkov predstavljajo slovenski gostje, preostala večina so Avstrijci in Nemci, vseh ostalih pa je morda deset odstotkov.

Kaj bi bilo potrebno spremeniti, dopolniti ali izboljšati, da bi bilo gostov še več?

Pomembno je predvsem izboljšati produkte, s katerimi nastopamo na trgu. Naš produkt je vezan predvsem na našo termalno vodo, ki je dejansko edinstvena. Mnogo zdravilišč govori, da imajo edinstveno vodo, vendar je za to potrebno imeti dokaze in mi jih imamo. Mi imamo vodo, ki je najbogatejša voda z naravnim parafinom, ki jo uporabljamo za kopanje v Evropi. To je argument, vendar je to premalo, zato rabimo konkretnejše produkte za aktivnejše ljudi, ki pridejo sem tudi nekaj doživet in ne samo čepet v bazen ter se namakat. Veliko se trudimo v povezovanju s turističnimi ponudniki v Lendavi in okolici, kajti moje mnenje je, da turistični produkt ne more nastati znotraj enega hotela, ampak širše v regiji. Čim širše gledamo in pritegnemo več ponudnikov, tem bogatejši je ta produkt in več gostov bo privabil. Trenutno z marketinškim delom Save delamo prav na tem, da v letu 2011 in naprej pripravimo produkte, ki bodo drugačni od tistih, ki jih ponujajo okoliški hoteli, in ki bodo ljudem dovolj zanimivi, da se odločijo za daljši obisk Lendave ali pa da večkrat pridejo.

Se pomurska avtocesta pozna kaj na številu gostov?

Da, zelo. Kar se tiče slovenskih gostov, se nam pozna zelo, imamo pa s pomursko avtocesto tudi eno zanimivo zgodbo. Vsi vemo, da smo naleteli na veliko negodovanje tujcev zaradi vinjet na slovenskih avtocestah, vendar mi imamo to srečo, da smo zadosti blizu Avstriji in Madžarski, po kateri lahko k nam pridejo gostje po navadnih cestah. Mi dejansko oglašujemo v Sloveniji, da smo uro in tričetrt oddaljeni od Ljubljane, tujcem pa pravimo, da če ne bi radi kupili vinjete, lahko pridejo do Lendave tudi brez vinjete.

Javnosti ste poznani po športnem udejstvovanju. Bili ste nogometni vratar, tudi po aktivni karieri pa ste ostali v nogometu ...

Moje nogometno udejstvovanje je razdeljeno na dve polji. Jaz še stalno, kolikor mi le čas dopušča, aktivno igram nogomet za Nafto veterane, druga zgodba pa je povezana z Nafto, kjer sem bil igralec, kratek čas tudi pomočnik trenerja, trener vratarjev, sedaj pa poskušam pomagati, koliko je možno pomagati. Vsi vemo, da situacija v Nafti ni rožnata, zato potrebujemo zdaj ljudi, ki želijo klubu pomagati. Dogovorili smo se, da ponovno prevzamem mesto direktorja kluba,  ki sem ga dve in pol leti opravljal nekoč, ko je Nafta prišla iz tretje v drugo ligo. Imam določene organizacijske izkušnje na tem področju in upajmo, da bodo klubu koristile.

Nafta se trenutno nahaja v nezavidljivi finančni situaciji, vas pa je upravni odbor imenoval za direktorja. Imate pripravljene finančne vire za sanacijo kluba?

Finančne vire trenutno usklajujemo, dela se sanacijski načrt in to na dveh področjih. Eno je zagotavljanje pogojev za normalno tekmovanje za člane in vse mladinske selekcije, drugo pa je sanacija odprtih zadev za nazaj. Nov upravni odbor se tedensko sestaja, vsak dobiva naloge, ki jih mora opraviti, in sam sem prepričan, da nam bo uspelo. Seveda pa rabimo čas in širšo podporo regije.

Kakšno je vaše stališče glede gradnje hidroelektrarn na reki Muri?

To je zelo občutljiva tematika – elektriko bi imeli vsi, vendar jaz osebno mislim, da je naša narava predragocena in da so posledice dolgoročno lahko hude za Pomurje. Zato sam ne bi rekel takoj ne, vendar mora biti to zelo natančno preučeno in definirano. Na prvo žogo bi povedal ne, ker se bojim, da bo ta naša narava, ki je en biser v Evropi, tako pravijo tujci, ki pridejo k nam, utrpela takšno škodo, da se zanamci s tem več ne bi mogli ponašati. Sam bi bil bolj vesel, če bi gradili sončne ali vetrne elektrarne iz obnovljivih virov.

Menite, da je potencial pomurskega turizma trenutno premalo izkoriščen?

Da, absolutno je premalo izkoriščen. To pa je zato, ker še zmeraj obstaja razkol oziroma se še nismo uspeli odkrito dogovoriti za sodelovanje med različnimi oblikami ponudbe. Še zmeraj se delimo na velike in na majhne. Sam menim, da veliki ne morejo brez majhnih in majhni ne brez velikih. Ko bomo te produkte delali skupaj, bo tudi turistični potencial Pomurja veliko bolj razvit. Zdaj se začnemo komaj odpirati, ne smemo se zapirati, ampak se mednarodno povezovati z drugimi regijami, učiti se od boljših od nas. Pojdimo v Švico, Nemčijo ali Italijo, oni nimajo nič boljšega od nas, vedo pa to boljše predstaviti in boljše tržiti.

Pravkar pripravljamo projekt za regionalno destinacijsko organizacijo, ki ga vodi Pomurska turistična zveza. Mislim, da smo zraven resno pristopili različni ponudniki in da bo to mogoče tista odskočna deska, ki bo potem v naslednjih treh letih ustvarila neko dodano vrednost.

Kaj je po vašem mnenju potrebno v regiji kot celoti postoriti, da bo Pomurje med drugim postalo "biser" turizma v tem delu Evrope?

Potrebno je urediti dve stvari. Eno je, da je potrebno ljudem predstaviti priložnost, ki jo turizem ponuja. Ljudje bodo motivirani takrat, ko bodo od tega imeli neko korist, ko bodo od tega živele njihove družine. Drugi pogoj pa je ureditev infrastrukture, saj imamo še zmeraj težave s cestami, pozimi s pluženjem le-teh, težave imamo z odprtostjo, dostopnostjo in obnovljenostjo objektov. To sta dve težavi, ki ju jaz vidim, ampak sta rešljivi.

Prvi del intervjujaja lahko preberete tukaj.