Smeh in nasmeh - formula za srečo in zdravje

Sami besedi smeh in nasmeh imata v sebi skrito moč, da nam privabita prav nasmeh na obraz, mar ne?  Vsi si želimo biti nasmejani, srečni. Čeprav je povezav in poti do tja mnogo, tokrat poglejmo nekaj splošnih resnic o smehu. Zakaj se sploh smejimo? Kako deluje smeh in ali veste, da tudi zdravi nekatere bolezni? 

Že v antični Grčiji so bile bolnišnice zgrajene blizu gledališč zato, da bi pacienti lahko slišali smeh vesele publike, kar jim je pomagalo k hitrejši ozdravitvi? Že v trinajstem stoletju pa so smeh uspešno uporabljali tudi za odvračanje pozornosti od bolečin pri kirurških posegih. Ena najuglednejših spletnih strani za duševno in čustveno zdravje, www.helpguide.org, posebej poudarja pomen smeha za zdravje. Smeh okrepi imunski sistem, ker poveča število imunskih celic, zato se lažje borimo z boleznijo.

Zakaj se smejimo?

Nevrolog Viktor Švigelj pravi, da je znan raziskovalec možganov Ramachandrana objavil več hipotez o tem, kako na nevrološki ravni deluje smeh. Postavil si je vprašanje, zakaj se ljudje sploh smejemo? Kakšen pomen ima smeh v človeški naravi?

Ramachandrana meni, da je skupni imenovalec vseh komičnih situacij nenadno neskladje med pričakovanim in resničnim razvojem dogodkov, ko se na nenadoma vsa interpretacija razvoja dogodkov za nazaj postavi na glavo. A ta nenadni obrat na koncu je zgolj potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za komično situacijo.

Na primer: če nekdo med hojo po cesti stopi na bananin olupek, mu spodrsne in si zaradi tega razbije glavo, pri čemer močno krvavi, se ne bomo smejali. Tekli bomo do bližnjega telefona in poklicali reševalce. Če pa stopi na olupek, pade, se pobere in ugotovi, da se ni poškodoval, se bomo vsi začeli smejati. Vir smeha je prav spoznanje, da se ni zgodilo tisto, kar smo pričakovali, in da ni nobenih resnih in nevarnih posledic, ki smo jih pričakovali glede na pretekle izkušnje.

Kako deluje smeh na naše telo?

Smeh spodbudi izločanje endorfinov, ki v nas zbudijo vsesplošen občutek ugodja, zato lahko celo začasno ublaži bolečino. Smeh nas ščiti pred škodljivimi učinki stresa, ker zniža raven hormonov, ki ga povzročajo. Smeh sprosti naše telo, pa tudi psihično napetost. Natančni znanstveniki so izračunali, da učinek enega samega dobrega smeha, takega, ki pride od srca in seže do trebuha, drži celo do 45 minut, tako dolgo so namreč naše mišice sproščene. Smeh ščiti naše srce, ker izboljšuje prekrvavitev, torej nas ščiti pred srčnim infarktom in drugimi srčno-žilnimi težavami.

Vse to so seveda samo načini, kako smeh vpliva na naše telo, deluje pa seveda tudi na našo dušo. Smeh prinaša v naše življenje radost, omili bojazni in strah ter nam izboljša razpoloženje. Smeh okrepi naše odnose z drugimi ljudmi. Nasmejani ljudje so bolj privlačni in delovne skupine, ki se veliko smejijo so pri svojem delu bolj uspešne.

Krohot je najbolj zrdravilen

Smeh pripomore tudi k krepitvi imunskega sistema na ta način, da vpliva na porast števila celic ubijalk, vrsto belih krvnih celic, katerih glavna naloga je zaščita organizma pred boleznimi. Povečuje se tudi število aktiviranih T-limfocitov, ter proizvodnja protiteles iz strani B-limfocitov (s čimer se krepi obrambni organizem), nivo gama interferonov in druga.

Kot telesna vadba, je smejanje aerobna aktivnost, ki pomaga pri boljši izkoriščenosti kisika ter sprošča mišice. Vendar, se je potrebno znati smejati! Najbolj zdravilen je glasen smeh (krohot), oziroma "trebušno" smejanje, pri katerem se najprej sproščajo vse mišice, ki niso vključene, po prenehanju smejanja pa tudi trebušne mišice. Kot pri vadbi globokega dihanja, se na ta način pospešuje izločevanje zraka iz pljuč, ki običajno zaostaja v organizmu, pa na ta način glasno smejanje (krohot) blagodejno deluje na bolezni dihalnega sistema.

Smeh ščiti srce, saj izboljšuje funkcijo krvnih žil in povečuje pretok krvi, kar lahko pomaga pri zaščiti pred kardiovaskularnimi težavami. Ameriški znanstveniki so pred manj kot letom dni, prišli do zaključka, da obolelim od srčno žilnih bolezni lahko zmanjšajo tveganje za srčni napad, če jih spodbudijo k gledanju komedij in humorističnih nanizank.

Pacientom so predpisali terapijo z smehom. Pacienti, ki so se terapije držali, so imeli povečano raven dobrega holesterola, ki ščiti srce pred boleznimi.

Smeh kot zdravilo proti diabetesu

Domnevo o koristnosti smeha podpirajo tudi nove raziskave, opravljene na vzorcu bolnikov z diabetesom, ki so vse leto prejemali "odmerke smeha".

Raziskovalci so 20 diabetičnih bolnikov, nagnjenih k srčno-žilnim boleznim, razdelili v dve skupini. Obema skupinama so dajali standardna zdravila za zdravljenje diabetesa, nato pa je ena od skupin 30 minut spremljala humorne vsebine, medtem ko druga skupina ni bila izpostavljena humorju. S tem so nadaljevali vse leto, in že po dveh mesecih se je pri skupini, izpostavljeni humorju, raven hormonov epinefrina in norepinefrina, ki sta pokazatelja stresa, znižala.

Pri bolnikih iz te skupine so opazili tudi za 66-odstotno znižanje ravni C-reaktivnih proteinov, ki so merilo tudi pri srčno-žilnih boleznih. Največja korist, ki jo je smeh prinesel bolnikom pa sta bila optimizem in upanje, ki sta se okrepila pri vseh bolnikih.

Najnovejše raziskave oddelka za endokrinologijo in diabetologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor dokazujejo, da smeh celo znižuje sladkor v krvi in tako prispeva k boljši dolgoročni urejenosti sladkorne bolezni tipa 2.

Raziskave Univerze Maryland v Baltimoru pa so odkrile še več zdravilnih učinkov smeha:

• smeh povzroča razširjanje in ožanje endotelija – tkiva, ki oblaga notranjost žil, in na ta način povečuje pretok krvi ter zmanjšuje nevarnost srčno-žilnih obolenj;
• da 10 minut smeha na dan občutno blaži bolečine in zagotavlja miren spanec, saj smeh sprošča in krepi naš imunski sistem tako, da vpliva na povečanje števila protiteles v krvi;
• smeh zmanjša možnost ponovitve srčnega infarkta kar za tretjino, saj odpravlja stres;
• smeh blaži, v večini primerov pa celo popolnoma odpravi depresijo, saj spodbuja ustvarjalnost in pozitivno naravnanost pri reševanju življenjskih izzivov;
• deluje pomlajevalno, saj krepi obrazne mišice in poteze ter daje obrazu sijaj;
• pomaga uravnavati krvni tlak;
• za zelo uspešnega se je smeh izkazal pri blaženju bolezni dihal, npr. astme;
• zmanjšuje agresivnost;
• izboljša delovno učinkovitost in zniža odstotek bolniških odsotnosti z dela;
• pospeši čas okrevanja od različnih bolezni.

Devet resnic o smehu

Ženske se smejejo več kot moški.

Odnos, v katerem se ženska smeje več kot moški, ima večje možnosti za uspeh, saj si ženske ne želijo moških, ki se smejejo, pač pa duhovite moške, ki jih bodo nasmejali. Po drugi strani si moški navadno želi družice, ki se bo smejala njegovim duhovitostim in tako hranila njegov ego.

Ženske govornica se smeji za 126 odstotkov več kot njeni slušatelji.

Govorniki se nasploh smejejo več kot njihovo občinstvo; izjema je moški, ki govori ženski.

Moški se več smejejo v moški družbi kot v ženski.

Humor deluje hierarhično: nadrejeni pogosteje pripovedujejo šale, medtem ko najnižji na lestvici nimajo pod seboj nikogar, ki bi se mu lahko posmehovali, nadrejenim pa se ne smejo.

Če želite napredovati (predvsem na vodilne položaje), se izogibajte hihitanju, saj učinkuje neresno. Ste že videli generala, ki bi se hihital?

Smeh je nalezljiv, saj zvok tujega smeha aktivira del možganov, ki ga ne moremo zavestno nadzirati. Legenda govori o epidemijah smeha v Tanzaniji.

Znanstveno je dokazano, da ljudje, ki se veliko smejijo, živijo dlje, vsekakor pa živijo bolj zdravo in imajo boljše družabne stike.