Evelina Mešič - neuspeh na talentih osnovnošolke ni vrgel s tira

Evelina Mešič, mlado dekle od Gradu na Goričkem, ki obiskuje sicer šele osmi razred osnovne šole, sanja, da bi enkrat postala pevka.

Kdaj in kako se je začela tvoja glasbena pot?

Vse se je začelo na abrahamu moje babice, ko sem ji kot darilo zapela pesmico, stara sem bila šest let. Od takrat naprej pa sem nastopila že na različnih prireditvah v občini in izven nje ter na proslavah v osnovni šoli.  

Kdo te na tvoji poti najbolj podpira in kdo je tvoj vzornik?

Najbolj me podpira moja mama. Prav tako me zelo podpira tudi moja teta Marjetka. Kot pevko obožujem in mi je nekako tudi vzornica britanska pevka Adele.

Kdaj in kje si prvič nastopila javno? Si imela veliko treme  – kako si se je znebila?

Javno sem prvič nastopila 21. marca 2010, na Pozdravu pomladi pri Gradu. Treme je bilo veliko, še zdaj jo imam pred vsakim nastopom. Ne morem reči, da sem se je znebila pred nastopom ali med njim, ampak poizkušala sem jo prikriti, da gledalci ne bi opazili, da me ja strah oz., da imam tremo.

Kakšna glasbena zvrst ti je najbližje? Tvoj najljubši izvajalec, najljubša pesem za petje?

Najrajši pojem in poslušam pop zvrsti. Kot sem že povedala, je moja najljubša izvajalka Adele in njena pesem Make my feell my love.

Se petja učiš sama ali ti kdo pri tem pomaga? Kako se odločiš za neko pesem, da boš jo zapela?

Večinoma se učim sama. Ker že štiri leta obiskujem glasbeno šolo v Murski Soboti, kjer se učim igranja klavirja in solo petja, mi seveda veliko pomaga pri petju tudi učiteljica. Pesmi za petje izbiram po občutku. Pri izbiranju, katere zapojem, pazim na to, da je ta primerna za moj glas in da je bolj enostavna pesem. Zavedam se, da pri petju delam tudi napake in da mogoče nekomu moje petje ni všeč, ampak zato pridno obiskujem glasbeno šolo, kjer se trudim svoje napake popraviti in se seveda znebiti tudi treme.

Letos si se udeležila avdicije Slovenija ima talent. Kdo te je prijavil na avdicijo?

Prijavila sem se sama.

Evelina Mešič - Malo fantazije (cover)

Kakšni so občutki po avdiciji? Žal ti ni uspelo priti naprej, boš drugo leto poizkusila znova?

Ja, res je, nisem prišla naprej. Občutki po avdiciji so lepi, na to gledam kot na veliko in dobro izkušnjo ter nekakšno vajo za naprej. Mislim, da je bil razlog, da nisem prišla naprej, moja velika trema, saj sem med samim nastopom čutila, kako se mi trese glas. Vse to bom v tem letu poizkusila izboljšati, in, ja, drugo leto se bom spet prijavila, če bo možnost in preizkusila svojo srečo, tudi zato, ker želim videti, koliko bom napredovala.

Kaj pa sicer počneš poleg glasbe v življenju, kakšni so tvoji cilji za prihodnost?

Zraven petja, ki je moj največji hobi, še plešem v plesni šoli Zeko in igram klavir. Moji cilji za prihodnost so, da uspešno končam šolanje, seveda najprej osnovno šolo, potem pride uspešen vpis na želeno srednjo šolo in pa končanje le-te.

Pa cilji na glasbenem področju? Se nam obeta kakšna avtorska pesem ali kakšen nastop, kjer te bomo lahko zopet videli peti v živo?

Seveda si želim, da bi enkrat postala pevka in zapela na kakšnem velikem odru. Žal me trenutno še ovira moja trema, ki jo premagujem v glasbeni šoli, kjer vadimo in nastopamo na odru. Z učiteljico petja se dogovarjava in trenutno skupaj piševa pesem, upam, da nama bo uspelo. Nastopala bom še naprej na različnih prireditvah, kamor bom povabljena. 

Evelina Mešič  – Še si tu (cover)