Stopnja romskega aktivizma še zmeraj prenizka

V okviru Mednarodne konference: Politična participacija in aktivizem Romov – uresničevanje in zagotavljanje pravic romske skupnosti na evropski, nacionalni in lokalni ravni so razpravljavci v popoldanskem delu spregovorili o romskem aktivizmu in medijih.

Na področju vzpostavljanja in pospeševanja romskega aktivizma poteka veliko dejavnosti, a po ugotovitvah strokovnjakov vidnejših rezultatov še ni, lahko pa se pričakujejo v naslednjih letih.

Z izobrazbo nad stigmatizacijo

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki bi lahko močno zmanjšal zaznamovanost Romov je izobrazba. O pomenu izobrazbe je spregovorila Samanta Baranja, aktivna članica Romskega akademskega kluba (RAK) – kluba romskih izobražencev. Člani RAK-a se v okviru projekta ˝Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti˝, posvečajo nudenju učne pomoči romskim otrokom, izvajanju raznih delavnic …; RAK je tudi eden izmed glavnih organizatorjev festivala romske kulture ˝Romano Čhon˝.

Samanta Baranja je opozorila na začaran krog stigmatizacije, iz katerega Romi težko izstopijo. V okviru projekta skušajo s številnimi aktivnostmi, predvsem z nudenjem učne pomoči, romske otroke motivirati za učenje in jim pomagati pri prvih korakih proti enakopravni vključenosti v družbo. Poleg učne pomoči organizirajo tudi poletne tabore za otroke (Rome in Nerome), različne literarne, kulturne, filmske … večere, predavanja …

»RAK ocenjuje izvajanje učne pomoči in drugih dejavnosti kot uspešno in koristno; o drastičnih rezultatih ne moremo govoriti. To je proces, ki se ne zgodi čez noč; so pa bili narejeni koraki, ki zagotovo vodijo k tem rezultatom,« je med drugim povedala Baranjeva ter zaključila z mislijo: »Ničesar o Romih brez Romov!«     

Aktivizem pri Romih še ni v celoti zaživel

Blaž Kovač, strokovni sodelavec za romska vprašanja pri Amnesty International je v razpravi izpostavil premajhno stopnjo aktivizma Romov in neuspehe zaradi premajhne politične participacije Romov. Kot primera dobrih praks je izpostavil romski skupnosti iz občin Ribnica in Škocjan, kjer Romi nimajo svojih svetnikov, a so kljub temu pokazali presenetljivo raven aktivizma. Kovač poudarja, da bo do sprememb lahko prišlo šele, ko bodo Romi izstopili iz sence in izkoristili cel spekter, ki ga imajo ter se tudi sami aktivirali za pravice drugih: »Ta dan ni več daleč.«

Med tujimi predstavniki sta o romski problematiki spregovorili tudi Ursula Glaeser in Astrid Kury iz romske organizacije Romale 12 iz Avstrije. V okviru te organizacije vsaki dve leti poteka festival Romali, s katerim želijo prepričati ljudi, da Romi niso samo berači, kot je pogosto zmotno mišljeno pri ljudeh.