FOTO: Otvoritvena vožnja lotmerških Puhovcev

Ta vikend so se člani Društva JJ Puch odpravili na otvoritveno vožnjo, ki jih je tokrat vodila v sosednjo Avstrijo.

Predsednik društva Milan Belec je o izletu povedal marsikaj zanimivega:

"Prestopili smo reko Muro v Gornji Radgoni in na prvem krožišču zavili proti vinorodnemu področju Klöh, pot smo nadaljevali skoraj ob meji proti vasici St. Anna. Zanimiva starodavna naselbina na najvišjem vrhu vulkanskega območja. Posebnost je njihova steklena vinoteka, s katere je prelep pogled na del Avstrije in večji del Goričkega. Tam najdemo tudi lepo urejene vinske gorice, ki pa imajo nekoliko drugačno vzgojo, kot pri nas.

Nadaljevali smo pot proti muzeju g. Josefa Legensteina, ki je pričel pred desetimi leti v opuščenih hlevih z urejanjem muzeja, v katerem se nahaja skoraj celotna zbirka Puhovih vozil in zelo veliko drugih posebnih primerkov. Povedal nam je, da je njegov hobi star več kot 35 let, vsa vozila pa je kupil. Dandanes je skoraj nemogoče najti podobna vozila, saj jih na trgu ni, tisti, ki pa jih imajo, jih ne prodajajo. Če pa jih že prodajajo, pa so cene tako visoke, da jih je skoraj nemogoče kupiti. V spomin smo g. Josefu podarili naš zbornik in eno štartno tablico.

Nadaljevali smo po poteh med lepo urejenimi domačijami in opazovali, kako urejena so dvorišča, ceste in vse ostalo.

Ustavili smo se v Bairisch Köldorfu, ob največjem gasilskem vozilu na svetu. Leta 2002 je domačim gasilcem mlad arhitekt ponudil načrt za gasilski dom nenavadnih oblik. Zgradba iz opeke je narejena v obliki gasilskega vozila, ki je dolgo 28 metrov. Z leve strani so tri garaže, spredaj pa je komandna soba. Luči, brisalci, smerokazi, sirena in vse ostalo delujejo enako, kot pri pravem vozilu. Posebno zanimiv je gasilec na lestvi, ki se dvigne nekaj metrov in škropi naokrog. Ta avto na leto obišče več kot 40.000 obiskovalcev. V omenjeni vasici je zelo veliko posebnosti, med drugim tudi nenavaden poslikan vrtec in pošta v obliki poštnega nabiralnika.

Povzpeli smo se na hrib nad vasjo in se ustavili pri družini Satzer. Večina udeležencev se ni mogla načuditi bogato obloženim krožnikom z njihovimi dobrotami. Malo je bilo junakov, ki so lahko pojedli vse, kar so nam postregli. Tudi nekaj kapljic zelo dobrega vina smo si privoščili. Nadaljevali smo z igrami, ki so privabile nasmeh na lica, in prijateljska zbadanja so nas vse razveselila. Dobili smo zmagovalce in jim za zmage čestitali.

Počasi smo svoje jeklene konjičke obrnili proti Ljutomeru in se odpravili na pot proti domu. Seveda smo se morali spotoma še kar nekajkrat ustaviti in se naužiti lepot. Vsem skupaj je bilo to popotovanje lep, poseben in zanimiv dogodek.

Kar nekaj jih je bilo, ki so spraševali, kam pa gremo drugič. A to naj zaenkrat ostane skrivnost …"

Več fotografij v spodnji galeriji ...