Karbova s tožbo nad občinski svet

Včerajšnje Delo je poročalo, da se je ljutomerska županja mag. Olga Karba zaradi zamenjave članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) skupaj z razrešenimi odločila sklep občinskega sveta izpodbijati v upravnem sporu.

Kot poročajo, je županja prepričana, da so svetniki člane komisije zamenjali brez argumentov in pravne podlage. Pravnik Erik Kerševan ob tem ocenjuje, da je zelo malo možnosti, da bodo sodni postopek sploh začeli.  

Zapleti ob imenovanju podžupana pred dvema letoma

Zaplet v ljutomerski občinski KMVVI se je začel leta 2011, ko je skupina petnajstih svetnikov na županjo in podžupana Janeza Venclja naslovila dopis, s katerim so predlagali razrešitev člana in predsednika komisije Venclja. Kot razlog so navedli njegovo imenovanje na mesto podžupana občine.

Po dolgem obdobju pravnih izpopolnjevanj predlogov predlagateljev, županja je namreč nepopolne predloge sproti zavračala, je konec februarja lani občinsko vložišče prejelo predlog skupine svetnikov za razrešitev vseh članov komisije in imenovanje novih. Zatem so se pojavili novi proceduralni zapleti, zaradi katerih so predlog obravnavali šele čez pet mesecev. Občinski svetniki so predlog za razrešitev predsednika in treh članov komisije prvič obravnavali novembra lani. Dokončno so jih razrešili januarja letos, ko so tudi imenovali nove člane in predsednico, o čemer si lahko več preberete TUKAJ.

Tožba županje svetnike presenetila

Svetnik Jože Panič, ki je skupaj s svetnikoma, podžupanom in županjo na državno upravno sodišče proti občinskemu svetu vložil tožbo, je za Delo povedal: »Nezaupanje, kar kolegom svetnikom predstavlja predmet moje razrešitve, je neresnični vzrok. To se kaže v obnašanju predlagateljev za mojo razrešitev: ko je komisija glasovala za njihove člane, so predloge soglasno sprejeli, ko pa smo na komisiji imenovali drugega, so bili proti.«

Županja je povedala, da je v preteklih dveh letih v številnih primerih, tudi tistih okrog razreševanja članov omenjene komisije, prihajalo do predlogov, ki bi povzročili nezakonito stanje, če bi jih občinski svet sprejel.

Občinski svetnik Tihomir Babič je za Delo povedal, da je tožbo razrešenih pričakoval, »ne pa tudi tožbe županje, ki naj bi združevala in ne razdruževala«. Dodal je še, da se toženi svetniki še niso posvetovali, ali se bodo pravno zagovarjali sami ali bodo za to najeli odvetnika. Obenem je dejal, da so prejšnjo komisijo razrešili zato, ker je dajala predloge, ki niso dobivali večinske podpore na občinskem svetu, kar je pripeljalo do tega, da občina po več mesecev ni imela svojih predstavnikov v svetih zavodov in javnih službah. In kot je poudaril, je bilo tako stanje slabo.

Za mnenje o tem smo povprašali tudi svetnico Saro Karba, ki je sodelovala v Lotmerškem razvojnem partnerstvu, ki je že pred časom razpadlo. »Zelo razočarana sem, da je takšna tožba toliko bolj prioritetna in pomembna, kot pa marsikatera druga, še kako prepotrebna zadeva za naše občane v naši občini, saj časi v katerih trenutno živimo, obiskom sodišč nikakor niso primerni,« je še dodala Karbova.

Možnosti za sodni postopek naj bi bile majhne

Pravnik Erik Kerševan iz upravne katedre ljubljanske pravne fakultete je za časnik povedal, da tožbe županje, podžupana in treh občinskih svetnikov proti ljutomerskemu občinskemu svetu ni mogoče šteti za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je izjemno malo možnosti, da bi do sodnega postopka sploh prišlo, saj bi moralo prej priti do precejšnje spremembe sodne prakse.

Pri razrešitvi člana delovnega telesa občine, v tem primeru komisije, po Kerševanovem mnenju ne gre za odločitev o pravici določene osebe, saj to ni upravni akt, ki bi se lahko glede na obstoječo sodno prakso sploh sodno izpodbijal. Temu stališču sledi tudi novejša praksa vrhovnega sodišča in upravnega sodišča. Pravi še, da župan v primeru izdaje nezakonitega akta sicer lahko vloži tudi tožbo v upravnem sporu proti takemu aktu, vendar je po Kerševanovemu mnenju tako ravnanje izjemno. Poleg tega še pravi, da je s tožbo župana v upravnem sporu mogoče izpodbijati le tiste akte, ki posegajo v pravni položaj posameznika oziroma občine in zoper katere je sodna presoja sploh mogoča. Kot je še povedal, mu zato ni jasno, zakaj se je županja sploh odločila za tak korak.

Županja odgovorila na odzive svetnikov

Županjo smo vprašali za mnenje glede odziva svetnikov in njihovega presenečenja nad tožbo. Karbova odgovarja: "Ne znam komentirati presenečenja ljudi, ki smo jim že v času odločanja o tej sporni zadevi pojasnili naša stališča in tudi napovedali naše ukrepe. Namreč v konkretnem primeru sem ocenila, in to javno povedala, da so predlagatelji razrešitve komisije KVIM delovali v nasprotju s pravili in zaradi tega posegli v zakonito pridobljene pravice kolegov svetnikov. Vse kar bi bilo potrebno, da bi razrešitev bila zakonita, je navesti utemeljene razloge zanjo. Vendar takrat teh ni bilo.

Dejstvo je, da se je o sporni razrešitvi večkrat razpravljalo in dvakrat odločalo, vsakič brez posluha za argumente na strani predlagateljev. Glede na to, da so ostale poti za zaščito pravic vpletenih občinskih svetnikov bile izčrpane, sem posegla po sodnem varstvu, kot to predvideva Zakon o lokalni samoupravi.

Enakega videnja so tudi razrešeni svetniki, ki so se prav tako obrnili na sodišče (tožba gospoda Venclja je v prilogi).

Ali je takšna razrešitev bila združevalna ali ne, naj vsakdo sam presodi. Jaz lahko le ponovno poudarim, da ne posegam po pravnih sredstvih nepremišljeno. Glede na to, da ocenjujem, da je bila storjena napaka in krivica, bi bilo zelo nekredibilno od mene, če se ne bi poskušala zavzeti za tiste, ki se jim je ta krivica pripetila. Pri tem ne delam razlik in sprožila bi sodno varstvo ter se enako zavzela, če bi bile poteptane pravice gospoda Babiča ali katerega koli od drugih članov občinskega sveta.

Naj dodam, da v konkretni zadevi ni sprožen postopek proti posameznikom (torej ne proti posameznim svetnikom), ampak proti občinskemu svetu kot organu, ki je sprejel sporno odločitev.«