Na raziskovalnem mednarodnem taboru ŠPIC predstavili zanimive zaključke

V prostorih Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole je potekala zaključna prireditev 5. Raziskovalnega mednarodnega tabora ŠPIC-a, na kateri so udeleženci predstavili svoje zaključke.

ŠPIC, Študentski podjetniški in inovacijsko raziskovalni center, ki sta ga je ustanovila Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola in Pomursko društvo za kakovost, je organizirala 5. raziskovalni tabor študentov višjih strokovnih šol iz Slovenije. Študentje iz Novega mesta, Celja, Slovenj Gradca, Zagreba in iz Murske Sobote so predstavili ugotovitve svojega raziskovalnega dela, katere zaključke si lahko ogledate v nadaljevanju.

Posameznik v stečaju ni več samostojen

Študentje iz prve skupine, v kateri je bila Pomurka Martina Ferčak, so obravnavali temo osebni stečaj. Osebni stečaj je postopek, v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov le-te poskuša poplačati s svojim premoženjem, za del dolgov pa celo doseže njihov odpust. V osnovi gre za pravni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih s tem, da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom in podjetnikom posameznikom, ki za razliko od dosedanje ureditve niso prosti obveznosti, če v stečaju niso poplačani v celoti njihovi upniki.

Ugotovili so, da posameznik v stečaju ni več samostojen, ampak je bližje temu, da je spet star 15 let, saj nekatere pravice že oz. še ima, drugih pa ne. Stečajni upravitelj ni dolžnikov prijatelj, ampak nadzornik, saj varuje stečajno maso. Za začetek stečajnega postopka mora dolžnik plačati predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki so odvisni od višine stečajne mase. V kolikor nima sredstev za kritje predujma in bi bilo njegovo preživljanje zaradi plačila predujma ogroženo, lahko na okrožno sodišče vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Primerjalno gledano so v Sloveniji zelo veliki stroški osebnega stečaja. Skupina je predstavila, da je za predujem pri nas treba plačati približno 2.000 evrov, za odvetniške in druge storitve pa še okrog 1.800 evrov.

Na zadovoljstvo vpliva tudi politična kultura

Druga skupina študentov, ki je bila sestavljena iz hrvaških in slovenskih študentov, je obravnavala temo zadovoljstvo z življenjem in politično kulturo v Sloveniji in na Hrvaškem. Z analizo anketnih vprašalnikov so prišli do zaključka, da so na Hrvaškem bolj zadovoljni s svojim življenjem in tudi s politiko. Vzroki za to so po njihovem mnenju neznani, le predvidevajo lahko, zakaj je temu tako. Ena od možnih predvidevanj je lahko to, da so Slovenci postali bolj kritični do svojega življenja in dela politikov, saj jim je vstop v EU odprl veliko novih možnosti in boljši vpogled v življenja drugih prebivalcev evropskih držav. Na nov, višji standard življenja, so se navadili in jim ne nudi več takega zadovoljstva. Zahtevajo nekaj več in nekaj boljšega.

Bili so si enotni, da ne morejo poiskati neke enotne definicije, saj si vsak posameznik drugače predstavlja omenjene stvari. Je pa zadovoljstvo samo po sebi neko prijetno čustvo. Na zadovoljstvo vpliva tudi politična kultura, medsebojno se ti dve stvari prepletata, saj večje zadovoljstvo s samo politiko vpliva na posameznikovo zadovoljstvo. Menijo, da bo potrebno v prihodnosti predvsem izboljšati politično kulturo v obeh državah, če bomo želeli izboljšati zadovoljstvo z življenjem.

Dijaki in študenti bi morali bolj skrbno voditi evidenco svojih financ

Tretja skupina študentov, v kateri sta bili Pomurki Maja Stanek in Nina Virag, je obravnavala temo urejene finance – naše zadovoljstvo. Z raziskovalno nalogo so ponazorili finančni tok povprečnega študenta in povprečne slovenske tričlanske mlade družine. Želeli so prikazati, kako pomembno je voditi evidenco svojih odhodkov in kako lažje gospodariti s prihodki.

Marsikdo med mladimi ima zelo nizke prihodke in ob koncu meseca mu velikokrat ne ostane nič. Z anketiranjem mladostnikov so dobili rezultate obravnavanega problema študentov in dijakov EŠ MS. Rezultati kažejo, da študenti s svojim denarjem ravnajo bolj skrbno in varčno kot dijaki. Potrjeno je bilo, da oboji večinski delež svojih prihodkov dobijo od štipendij in ta denar porabljajo za svoje potrebe. Glede na glavno vodilo vodenja in pregleda osebnih financ, med katere štejejo tudi redno evidentiranje prihodkov in odhodkov, jih skrbi, da skoraj polovica dijakov nikoli ne hrani dokumentacije. Posledica tega je, da že v osnovi nimajo pregleda nad svojimi odhodki. Mnenja so, da bi tako dijaki kot študenti morali bolj skrbno voditi evidenco svojih financ, saj bi s tem izboljšali osebni pregled nad porabo denarja. Ravnanj z denarjem so jih v največji meri naučili starši, kar je še bolj opazno pri ženskem spolu anketiranih. Študentje bolj vodijo evidenco financ.

Več fotografij v spodnji galeriji ...