FOTO: Na murskosoboški gimnaziji do zdravja z gibanjem, znanjem in umetnostjo

Na Gimnaziji Murska Sobota ta teden v okviru Tedna vseživljenjskega učenja potekajo aktivnosti pod sloganom »Do zdravja z gibanjem, znanjem in umetnostjo«. V tej luči se bo tekom tedna zvrstilo kar nekaj dogodkov, s katerimi bodo tako mlade kot starejše spodbujali k zdravemu življenju in nenehnemu učenju.

Na otvoritveni prireditvi so na murskosoboški gimnaziji s kratkim predavanjem gosta mag. Alojza Horvata, dr. med., prisotne seznanili z uporabo in namembnostjo defibrilatorja. Horvat je opozoril na preventivo – zadostno gibanje, uravnoteženo prehrano in odpoved slabim razvadam.

Življenje je nenehno prilagajanje

V pozdravnem nagovoru se je ravnatelj Gimnazije Murska Sobota Roman Činč, prof., spominjal svoje mladosti, ki so jo z vrstniki preživljali na igrišču ter tako združevali učenje, gibanje in zdravje. Med drugim je izpostavil, kakšen naj bi bil idealen učitelj – tak, ki ima najprej primerno strokovno podlago, moralne vrednote ter tak, ki je odprt za nenehno prilagajanje in učenje. Ob koncu je izrazil željo, da naj vsaj v tem tednu ali pa vsaj še nekaj časa na tak način ostanemo mladi in odprti za učenje.

Zbirali bodo sredstva za šolski defibrilator

Tekom celega tedna bodo zbirali prostovoljne prispevke za defibrilator, ki je za šolo še kako potreben. Defibrilacijo nujno potrebujejo osebe, ki izgubijo zavest in pri katerih ne zaznamo srčnega utripa in ki ne dihajo. Pomembno je, da takim osebam pomagamo v čim krajšem možnem času, saj lahko sicer pride do trajnih posledic. Če recimo osebi ne nudimo defibrilacije v štirih minutah po tem, ko več ne diha, bo ta utrpela trajne poškodbe možganov.

Če defibrilatorja nimamo takoj pri roki, je nujno, da osebi najprej nudimo umetno dihanje in masažo srca. Mag. Alojz Horvat, dr. med., priporoča, da pri nudenju prve pomoči najprej izvedemo 2 vpiha in nato 15 masaž srca ter postopek ponavljamo, dokler nam ne prinesejo defibrilatorja. Defibriliramo lahko neomejeno oz. dokler zdrži baterija defibrilatorja, tj. nekje 100–150 defibrilacij. Horvat pa je opozoril, da defibrilacije nikakor ne smemo izvajati na zdravem človeku, saj bi lahko prišlo do srčnega zastoja.

Sami lahko preprečimo bolezni srca

Do potrebe po defibrilaciji pride predvsem zaradi srčnih bolezni, pa tudi zaradi utopitev, obešenja, prevelikega odmerka mamil … Mag. Alojz Horvat, dr. med., je v kratkem predavanju izpostavil, da lahko v prvi vrsti sami preprečimo, da bi postali kandidat, ki bi potreboval defibrilator. To lahko storimo na tri načine, in sicer tako, da se dovolj gibamo – primerna starost je že od treh let naprej; da zmerno jemo – da porabimo vse kalorije, ki jih zaužijemo, ter da se izogibamo slabim razvadam – predvsem cigaretam in alkoholu.

Gimnazijci so se predstavili tudi s pevskimi in glasbenimi točkami ter recitalom, po prireditvi pa so si navzoči ogledali likovno razstavo del pomurskih slikarjev s spremljajočimi likovnimi deli murskosoboških gimnazijcev z naslovom Obogatimo skupaj. Kasneje je potekala še novinarska delavnica s Špelo Horvat, mag., in Božo Ivanušo Trajbarič, prof.

Več fotografij v spodnji galeriji ...