LOKALNO
FOTO: Radgonska župnija dobila novo kapelico
Kapelica je postavljena v čast Mariji Kraljici miru, kot znak odpuščanja in sprave.
V današnjem času, o katerem mnogi radi rečejo, da je čas krize, ni veliko primerov, da bi v župnijah še na novo zgradili kakšno vaško kapelico. Ljudje pač ali ne čutijo več potrebe ali pa so obremenjeni z drugimi problemi. Če pa se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da je bilo nekoč v raznih stiskah ali pa v znak zahvale za srečno vrnitev iz vojsk in front postavljenih mnogo raznih verskih znamenj, od križev do kapelic različnih velikosti.
Morda je bila ena redkih izjem, ko je to nedeljo, 12. maja, v radgonski župniji potekala blagoslovitev majhne kapelice, ki je bila postavljena v čast Mariji Kraljici miru, kot znak odpuščanja in sprave. V Zbigovcih, v ''Škofovi grabi'', kjer imata svojo počitniško hišico, sta namreč s svojimi sredstvi in lastnim delom zgradila Franc in Milka Mulec iz Peker majhno kapelico, ki sta ji dala ime: Kapelica Marije Kraljice miru.
Postavitev kapelice v spomin na očeta Polteka, ki je bil 23. marca leta 1958 umorjen s strani radgonske UDBE, blizu svojega doma v Zbigovcih, je bila Francu dolgoletna želja. Oče je plačal z življenjem zato, ker ni klonil pod pritiskom članov UDBE, da se včlani v partijo, saj je bil kot predsednik vaškega odbora SZDL močno vpliven krajan. Primer ni bil nikoli raziskan, zato se je njegov sin Franc, po neuspeli prijavi na Državno tožilstvo v Murski Soboti, tega dela lotil sam. Prišel je tako daleč, da mu je eden od storilcev to dejanje sam priznal, saj ni več vzdržal vedno večjega psihičnega pritiska.
Po tem priznanju je bilo edino logično dejanje svojcev mučenca odpuščanje in sprava. Poltekov sin Franc mu je v imenu družine to izrekel. V letu 2012 pa je prišlo do zadnje odločitve, da se v tej grabi postavi majhna kapelica posvečena Mariji, kot trajni znak sprave in odpuščanja. Tako je bilo končno premagano zlo in v dušah je nastopilo Velikonočno jutro, zapečateno pa je bilo vse to v nedeljo opoldne, ko sta kapelico slovesno blagoslovila limbuški župnik in prodekan Andrej Firbas ter radgonski župnik Franc Hozjan. Lepo doživeti slovesnosti je prisostvovalo in v njej sodelovalo 60 sorodnikov, znancev in prijateljev Franca in Milke Mulec, med njimi akademkinja dr. Zinka Zorko ter profesorja dr. Ivan Ferbežer in Anton Hamler. Blagoslovitev je bila izvršena med sveto mašo, darovano za mučenca. V samo kapelico sta postavljena dva verska simbola, tristoletni družinski križ, ter na vrhu kapelice najden zavržen križ, ki ga je Franc našel in postavil na sleme kapelice. V kapelico pa je postavil kip Marije Kraljice miru, katerega je sam prinesel iz romarskega kraja Međugorje.
To je bil dan, ki ga je ustvaril Gospod, ko se je Francu izpolnila velika želja, da z ženo Milko postavita ob svoji počitniški hišici, kot v znak zahvale, še dom Mariji Kraljici miru.
Ob tej priliki in slovesnosti pa je Franc znan kot pisec knjig predstavil še svoje četrto delo. Prve tri knjige so izšle pod naslovom: Naše korenine, Graba, kdo bo tebe ljubil in Naše ognjišče. Četrto knjigo z naslovom Pepelka Minka, pa je namenil osebi, ki je z njo tesno povezan že nekaj desetletij. V delu opisuje vse njeno življenje: od spočetja do današnjega časa. Knjiga govori o resničnih dogodkih, v katerih je Minka prestala ogromno gorja in ponižanj, a le na koncu premore toliko moči, da iskreno odpusti vsem, ki so ji storili krivico.
Zanimivo pa je, zakaj se imenuje »Škofova graba«. Ta dolina je nekoč bila posest Cejkovske škofije, verjetno se je že kako razedinilo, ali zamenjalo lastništvo ime škofovsko pa je ostalo.
Franc Mulec pa je na koncu dodal še to misel: «Nad »Škofovo grabo« zdaj v lični beli kapelici kraljuje Kraljica miru, okoli nje se v vetrčku pozibavajo pisane cvetne glavice, po drevesih ščebetajo ptice, Graba pa poje svojo večno pesem - pesem rojstva in življenja, pesem smrti in prerojenja.«
Več fotografij v spodnji galeriji...
Foto in tekst Marjan Slavič
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.