FOTO: V Murski Soboti potekalo predavanje Kako se varno potapljati

Vsak, kdor se želi potopiti v skrivnosti vodni svet, se mora najprej dobro poučiti o vseh nevarnostih, ki lahko nastanejo, ter pri potapljanju naučena pravila tudi upoštevati. Zanimanje za potapljanje tudi v Pomurju v zadnjem času precej narašča.

V sklopu Tedna vseživljenjskega učenja so na Gimnazija Murska Sobota včeraj organizirali predavanje z naslovom Zakaj in kako postati potapljač. Osnova potapljanja sta predstavila dr. Mitja Slavinec in Mihael Benkič.

Za začetnike je nujen tečaj

Potapljaška zveza Slovenije pokriva 3 področja – izobraževanje inštruktorjev, šport ter podvodno reševalno službo. Poslanstvo zveze je ustvariti takšno okolje, v katerem bi bilo pri potapljanju čim manj incidentov, še posebej takih s tragičnim izidom. Po besedah dr. Mitje Slavinca včasih pride tudi do nesreč s smrtnim izidom, vendar tukaj vzrok ni v opremi, ampak v nepremišljenosti ljudi, ki ne upoštevajo pravil varnega potapljanja – ko se recimo potapljajo globlje, kot jim dopuščata oprema in usposobljenost.

Zaradi tega je nujno, da se pred začetkom potapljanja posameznik dobro informira o pravilih, ki jih je treba upoštevati ter da opravi začetni tečaj. Dr. Slavinec opozarja, da naj začetniki ne izbirajo kratkotrajnih in cenejših tečajev, ampak v prvi vrsti gledajo na varnost. Cene takih tečajev naj bi bile okrog 200 evrov. Potapljanje je šport, ki je v zadnjem času tudi v Pomurju vse bolj priljubljen, saj obstaja veliko potapljaških društev, kjer je možno opraviti tečaj, prav tako pa se ceni tudi potapljaška oprema.

Potapljanje je užitek

Bistvo potapljanja po Slavinčevih besedah ni, kako globoko se potapljaš, ampak da pod vodo uživaš ob opazovanju skrivnostnega živalskega in rastlinskega sveta. Potaplja se lahko vsak, ne glede na starost, razen tistih, ki že sicer nimajo radi vode. Kljub dobrim stranem potapljanja pa opozarja: »Potapljanje je stvar, ki jo je treba vzeti resno in se držati tistih pravil, ki se jih naučimo.« Eno izmed glavnih pravil potapljanja je, da se nikoli ne potapljamo sami, ampak imamo poleg sebe zmeraj partnerja, ki nam lahko pomaga, če pride do kakšne težave.

Najpogostejše nevarnosti pri potapljanju

Marsikdo se za potapljanje ne odloči zaradi številnih tragičnih nesreč, ki so se pri potapljanju zgodile tudi v Sloveniji. Pri tem oba predavatelja poudarjata, da pri upoštevanju pravil do nesreč skoraj ne more priti, saj je za njih po navadi kriv človek. Najbolj se lahko zavarujemo s preventivo, tj. z ustreznim izobraževanjem.

Varno se potapljamo, če vsota globine v metrih in časa v minutah ne presega 50 – če se recimo potopimo na globino 30 metrov, se lahko varno potapljamo 20 minut (30 + 20 = 50). Če ta čas prekoračimo, se moramo dvigovati zelo počasi; priporočena hitrost dvigovanja je 10 metrov na minuto. Če se dvigamo prehitro, se v naši krvi dogaja nekaj podobnega kot z mehurčki, ko odpremo šampanjec. Zato je zelo pomembno, da se dvignemo počasi in s tem preprečimo morebitne zaplete ali celo smrt. Bolj varni so po besedah dr. Slavinca plitvi potopi; pri večjih globinah se lahko pojavi t. i. globinska pijanost, zaradi katere potapljač postane omotičen, kar je prav tako lahko vzrok za nesreče. Tudi v takih primerih je zelo pomembno, da imamo ob sebi partnerja.

Oprema potapljača

Mihael Benkič je v kratkem nagovoru predstavil, kakšna mora biti ustrezna oprema potapljača. Vsak potapljač mora imeti masko (pri tem mora biti nos zmeraj v maski), potapljaško obleko (suho ali mokro), uteži (da se lahko potopimo), jopič oz. kompenzator plovnosti (drži jeklenko nad vodo, z njim reguliramo plovnost), jeklenko z zrakom (največja dovoljena globina za potapljanje z zrakom je 40 metrov), regulator (reducira tlak na raven, ki je na določeni globini), rezervo zraka za partnerja, manometer (meri količino preostalega zraka) ter plavuti.

Sicer delimo potapljanje na: rekreativno, tehnično in komercialno.   

Več fotografij v spodnji galeriji ...