Pomurci odločno proti dvigu DDV

Anketa, ki smo jo opravili med Pomurci, je pokazala, da tudi v Pomurju vladne odločitve o dvigu DDV ne podpiramo. Pomurci menimo, da bi morali politiki znižati plače sebi in ukrepati proti tajkunom.

Vlada se je med ukrepi za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja odločila za dvig DDV-ja s 1. julijem letos. Dosedanja davčna stopnja, ki znaša 20 odstotkov naj bi se z povzpela na 22 odstotka, trenutna davčna stopnja 8,5 odstotka pa naj bi po novem znašala 9,5 odstotka. Kaj o vladnem ukrepu menijo v Pomurju, smo povprašali naključno izbrane Pomurce na naših ulicah. Postavili smo jim naslednja vprašanja:

1. Se strinjate z vladnim ukrepom, dvig DDV-ja s 1. julijem?

2. Kateri ukrep bi bil po vašem mnenju bolj sprejemljiv: predlagan dvig DDV-ja ali obdavčitev plač? Zakaj?

3. Kje v Sloveniji še vidite možnosti za krpanje luknje/primankljaja v državni blagajni?

 

Preverite, kaj so povedali:

Tomaž, Gornja Bistrica:

»Z ukrepom se ne strinjam. Nobeden od dveh ukrepov (zvišanje DDV-ja ali obdavčitev plač) ni sprejemljiv oz. gre za isto zadevo, povedano malo drugače. Če dvignejo DDV, bomo z isto plačo kupili manj, če obdavčijo plače, si bomo isto lahko manj privoščili. Davek bi morali znižati. S tem, če zvišajo davek, bo več dela na črno in posledično manj denarja v državni blagajni.«

 

Cvetka, Bakovci (foto zgoraj):

»Z uvedbo DDV-ja s 1. julijem se ne strinjam, saj bo uvedba tega davka spet najbolj prizadela ljudi, ki že sedaj težko živijo. Po mojem mnenju je ljudi, ki živijo z minimalnimi prihodki, v Sloveniji največ in prav ti bodo ta dvig najbolj občutili na svoji koži. Noben ukrep, ne dvig DDV-ja ne obdavčitev plač, ne bi bil po mojem mnenju sprejemljiv. Oba ukrepa najbolj prizadeneta ljudi, ki realno polnijo proračunsko blagajno. Na žalost so pri teh ljudeh rezerve porabljene. Treba je ukrepati drugje, kjer so te rezerve še prisotne. V Sloveniji bi morali več storiti na področju same zakonodaje, ki ureja gospodarstvo. Tukaj je veliko neplačnikov, tudi takih, ki ne plačujejo v državno blagajno. V kolikor bi sistem deloval kot mora, bi bil primanjkljaj manjši. Veliko bi se dalo storiti tudi, če bi se več poudarka in konkretnih projektov dajalo gospodarskemu razvoju, zaposlovanju, preusmeritev raznih subvencij v odpiranje novih delovnih mest ... Konkretno je vlada že imela načrt, da zmanjša primanjkljaj, samo držati bi se ga morala in ji ne bi bilo potrebno zvišati DDV-ja (ta načrt je bil, da ne bo usklajevanja pokojnin in socialnih transferjev in krčenje javne uprave).«

Niko Miholič, Ljutomer:

»Da, se strinjam z dvigom DDV-ja, dokler je dvig zmeren, torej maksimalno do dva odstotka. Oba ukrepa sta sprejemljiva. Bi pa vsekakor morali sprejeti tudi dodatno obdavčitev plač, in sicer progresivno obdavčitev, kar pomeni – bogati sloj plača največ, revnejši najmanj. Še več, minimalno plačo po mojem mnenju sploh ne bi smeli dodatno odavčiti. A žal tudi tega nismo sposobni. Žal je politika še vedno podvržena interesom bogatejšega sloja, zato takšni predlogi, kljub levosredinski vladi, ne uspejo.

Najprej se moramo nehati ukvarjati s krpanjem luknje v državni blagajni in začeti pospeševati gospodarsko dejavnost. Slednje vsi radi omenjajo, a nobeden ne poda konkretnejšega predloga, zato ga bom jaz. Državne subvencije za energetske prenove javnih objektov je korak v pravo smer, verjamem, da bodo lokalna gradbena podjetja končno prišla do posla. A to ni dovolj. Ko se gospodarstvo ni sposobno rešiti iz trenutne situacije je naloga države, da z infrastrukturnimi projekti le to ponovno zažene. Slovenija potrebuje ogromno infrastrukturnih investicij, tako prenovo železniške infrastrukture oz. nasplošno prometne, kot tudi stanovanjske - študentski domovi, stanovanja za mlade družine itn. A če moram odgovoriti na vprašanje možnosti za krpanje – vsekakor v redukciji občin. Enak problem z občinami je imela Danska, kateri je 200 občin predstavljal prevelik strošek. Danes šteje Danska 90 občin in manj stroškov. Da ne začnem pri praznih osnovnih šolah po vaseh in nesmiselnimi srednjimi šolami, ki so bile zgrajene zgolj zaradi političnega interesa takratnega župana, kot npr. v Ormožu. Torej tukaj je še veliko manevrskega prostora za krpanje.«

Mitja, Murska Sobota:

»Dviga DDV ne podpiram. Primeren ukrep bi bila obdavčitev plač glede na letno zasluženi dohodek, tako bi imeli različne stopnje obdavčitve, ki bi bile sorazmerne z višino dohodka – večja plača, večja obdavčitev, zlasti za menedžerje bank. Država je v res slabem stanju, predvsem je preveč podkupljenih menedžerjev (96  %). Na tem področju bi bilo treba nekaj ukreniti.«

Jože, Matjaševci:

»Z dvigom DDV-ja se delno strinjan. Strinjam se z dvigom trenutno 20-odstotne stopnje, ne strinjam pa se z dvigom 8,5 % DDV-ja. Če že je potrebno, se strinjam z dvigom DDV ne pa z obdavčitvijo plač, ker je strošek delavca v Sloveniji za podjetja že itak zelo visok in bi dodatna obdavčitev pomenila še dodatno obremenitev že tako obubožanega gospodarstva in še bolj odvrnila te tuje vlagatelje, ki so sedaj prisotni v Sloveniji. Moje mnenje je, da bi se lahko pobralo tam, kjer denar leži! Nepobrani davki podjetij, dodatna obdavčitev sladkih in alkoholnih pijač, na prvem mestu pa absolutno povečanje davka na tobak in tobačne izdelke.«

Marjan, Grad:

»Dviga DDV ne podpiram. Od ted dveh predlogov sem bolj za obdavčitev plač. DDV bo vplival na celotno prebivalstvo. S tem bodo najbolj oškodovani tisti, ki jim je že sedaj najtežje. Z obdavčitvijo plač pa bi se lotili le tistih, ki prejmajo malce višje prejemke. Recimo minimalna plača bi bila pri tem izključena.

Možnost za krpanje luknje v državni blagajni pa vidim v izraziti racionalizaciji javne uprave in zagotavljanju pogojev za nastajanje novih inovativnih podjetij. Torej s tem zagotavljanje novih delovnih mest in posledično zmanjševanje števila brezposelnih. Država pa s tem prihrani in dobi še nove davke od teh podjetij.«

Alojz, Prosečka vas (foto zgoraj):

»Ukrep podpiram, ker mislim, da drugega izhoda več ni. Še najbolj sprejemljiva med predlogi  bi bila obdavčitev visokih plač, katere že tako ali tako dvigajo povprečje plače o kateri delavci v proizvodnji lahko le sanjajo. Ob tem sem pa še za obdavčiti luksoznega premoženja ter primerna kazen tistim, ki so pravnomočno obsojeni goljufije in korupcije. S tem, da bi bilo potrebno nekaterim, seveda po črki zakona, čim prej dokazati kazniva dejana. Potrebno pa bi bilo tudi ojačati protikorupcijsko komisijo.«

Matjaž, Puconci:

»Vladnega ukrepa ne podpiram, ampak sem za obdavčitev plač, ker bi s tem vsak, sorazmerno njegovemu zaslužku, prispeval v državno blagajno. Ob tem je potrebno vzeti premoženje tistim, ki so veliko pokradli ter jih zapreti, finance bi bilo potrebno krčiti tudi pri vojski in zmanjšati preveliko in prepočasno birokratsko aristokracijo. Predvsem pa narediti privlačejše okolje za ustvarjanje novih delovnih mest, manj birokracije, ugodnejši štartni krediti, vlaganje v razvoj in v proizvidnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo za domače in tuje trge.«

Denis, Kruplivnik:

»Ne podpiram dviga DDV, prav tako pa tudi ne obdavčitve plač. Noben. Samo je potrebno poloviti tiste, ki so kradli, jih prisiliti, da vrnejo denar in bo denarja še preveč.«

David, Bodonci (foto zgoraj):

»Se ne strinjam, bolje se mi zdi, da bi dodatno obdavčili plače, s tem, da ne bi obdavčevali minimalnih plač. Lahko bi obdavčili na primer le tiste, ki so večje od 1800 evrov. Za stekanje dodatnega denarja v državno blagajno pa bi morali začeti pri politikih dodatno obdavčiti tobačne izdelke.«

Štefan, Murska Sobota:

»To je v bistvu delo in odločitev bedakov, drugih besed ne najdem. Kako lahko naredijo spet nekaj, kar bo utrpelo nas siromake!? Vse sem povedal. Ne podpiram teh predlaganih ukrepov, ampak bi vsem lopovom vse odvzel, to je pravi odgovor. Menim, da je za krizo pri nas kriva javna uprava, zato naj si tam znotraj na vrhu uredijo ter zmanjšajo plače vsem ministrom.«

Karolina, Murska Sobota:

»Ne strinjam se, ker bo spet prizadet samo srednji, nižji sloj, ostali bodo pa spet za sebe poskrbeli, kot vedno znajo. Med temi predlogi bolj podpiram obdavčitev plač, sicer pa bi bilo treba tajkunom vse vzet in od tam črpat denar. Od tam, kamor je denar nepošteno odšel.«

Daniela, Križevci pri Ljutomeru:

»Nikakor ne podpiram dviga DDV,  zdi se mi čisti nesmisel in sploh nimam besed. Bolje se mi zdi obdavčitev plač – je preprosto boljše, nekak bolj sprejemljivo. Drugače pa naj se tajkunom, in vsem, ki so pokradli, kar jim ni pripadalo, odvzame in s tem napolni državno blagajno.«

Miha, Radenci:

»Se ne strinjam z dvigom DDV-ja. Bolj sprejemljiv je krizni davek, glede na prihodek. DDV že v začetku povzroči prevelike stroške in padec potrošnje, pri kriznem davku pa se breme bolj pravično razporedi. Možnost za krpanje vidim recimo v zmanjšanju števila občin na stare upravne enote, izgradnji elektrarn na Muri in Savi, da se zmanjša uvoz energije ...« 

Marko, Apače:

»Ne strinjam se z dvigom DDV-ja, se mi pa zdi vseeno bolj pravičen, saj se enakomerno porazdeli na vse, medtem ko s kriznim davkom »kaznujejo« samo zaposlene, torej tiste ki prejemajo plačo. Rešitev vidim predvsem v prodaji bank.«

Marijan, Ljutomer:

»Ne, ker bo draginja zaradi tega še hujša, standard nižji.

Nobeden od teh ukrepov. Naše plače so tako že na vrhu lestvice, kar se tiče obdavčitev. Molzejo nas kot "stare krave", ki več ne bodo imele kaj dati. Ob pravem času bi bil potreben stečaj bank, ki jih zalagamo z našim denarjem, obsodba odgovornih, zaplemba premoženja vsem tajkunom, ki so zakuhali vso sranje.

Ta primanjkljaj ne bomo nikoli zakrpali. Rešitev je samo spodbujanje gospodarstva, zato ni prav, da se varčevalni ukrepi izvajajo striktno na vseh področjih. Sam pa vidim zadruge kot rešitev oz. priložnost, kako lahko določene panoge v gospodarstvu prerasejo to t. i. "krizo". Ta sistem kaže rezultate po vsem svetu, zgleden primer je španski Modragon.«

Vid, Gornja Radgona:

»Ne, ne strinjam se. Noben od teh ukrepov se mi ne zdi rešitev. Če že moram izbirati med tema dvema, potem dvig DDV-ja. Tri stvari bi morali storiti: 1. obdavčitev RKC, 2. zmanjšanje števila občin, 3. učinkovito preprečevanje gospodarskega kriminala (da Zidar, Tovšakova, Bavčar in podobni ne bodo kradli milijonskih zneskov ...).«