Na gimnaziji o tem, kako jesti, da ohranimo zdravje

Za zdravo življenje je nujno, da se zdravo prehranjujemo in dovolj gibamo. Obstaja veliko diet, a vodilo do zdravja je povsem preprosto – jesti raznoliko, jesti v majhnih tekočinah, jesti lokalno in »grešiti« le ob posebnih priložnostih.

Minulo sredo so na Gimnaziji Murska Sobota pripravili že tretji dogodek v okviru Tedna vseživljenjskega učenja – okroglo mizo na temo Kaj naj jem?.

Ljudska prehrana je del kulturne dediščine

Na prehrano ljudi skozi stoletja vplivajo različni dejavniki, za naše območje je značilen t. i. panonski vpliv ter geografski in drugi vplivi. Nekoč so naše predniki jedli zelo raznovrstno, zelo preprosto pa tudi zelo zdravo. Iznajdljive gospodinje so znale iz tistega, kar jim je ponudila narava, pripraviti okusne, hranilne in zdrave obroke za cele družine.

Po besedah Jasmine Papić, univ. dipl. etnologinje in kulturne antropologinje, so se tradicionalne vrednote, značilne za naš prostor, ohranile vse do danes; v zadnjem času vse bolj narašča zanimanje za tradicionalne jedi – tako v gostinskih ponudbah kot v domači kuhi.

Zakaj smo Prekmurci tako nezdravi?

In zakaj je po statistikah ravno prekmurski človek najmanj zdrav od vseh Slovencev? V preteklosti so, razlaga Papićeva, ljudje živeli v pomanjkanju. Tako so vsak dan jedli preproste jedi, ki so bile tudi zdrave, le ob zelo redkih priložnostih (poroke, večji prazniki ipd.) pa so si privoščili obilne, mastne in visoko kalorične obroke. Tradicija se je ohranila vse do danes, vendar so ljudje to prenesli na vsakdan. Tako tudi Branislava Belović, dr. med, opozarja: »Nikar ne pozabite domačih jedi. Omejite le količino.«

Ugotovitve strokovnjakov o tem, katera živila so zares zdrava, se skozi leta spreminjajo. Kako potem vedeti, kaj je zdravo in kaj ne? Belovićeva izpostavlja, da moramo v poplavi informacij izbrati prave vire, tj. tiste, ki imajo strokovno podlago. Ne glede na spreminjajoče se trende pa moremo upoštevati naslednje: jesti v zmernih količinah, izogibati se (nasičenim) maščobam, izbirati hrano pretežno rastlinskega izvora, uživati manj mastne mesne in mlečne proizvode, biti zelo previdni pri sladkorju, močno omejiti oz. povsem izločiti sladke pijače ter jesti hrano iz lokalnega okolja oz. čim več pridelati doma.

Še vedno premalo pridelamo doma

Vsi gostje so izpostavili problem, da v Prekmurju še zmeraj premalo pridelujemo doma, čeprav imamo naravne pogoje, ki bi nam to omogočali. Priporočajo izbiranje ekološko pridelanih proizvodov, ki so pridelani v lokalnem območju. Čeprav se nam zdijo ti proizvodi dražji, pa gre za pridelavo za človeka in ne industrijo in ne nazadnje za naše največje bogastvo – zdravje.

Kmetovalec Vinci Ferenčak, ki je bil sicer tudi profesor filozofije, na 250 ha zemlje na povsem naraven način prideluje hrano – pravi, da ekološka pridelava tisto, kar pridelamo zase in ne za industrijo. Sam je za ta način življenja odločil pred leti, ko je kar 5 let živel v šotoru v popolnem stiku z naravo. Opozarja, da bi morali dajati večje poudarek ekološki pridelavi in si tudi sami doma pridelati čim več hrane, ki jo potrebujemo za svoje življenje.

 Zavest ljudi narašča

V zadnjem času zavest ljudi o zdravem načinu življenja vse bolj narašča – jedo bolj zdravo in se veliko gibljejo v naravi. V preteklosti je človek opravil veliko fizičnega dela in se temu primerno prehranjeval; prehrana je do danes ostala skoraj enaka, delamo pa vse manj fizično – zato je nujno, da v svoje življenje vnesemo čim več telesne aktivnosti.

Četudi že uporabljamo ekološko pridelano hrano, pa moramo paziti, da s prekuhavanjem in pečenjem ne uničimo vitaminov in mineralov, na kar je opozoril Štefan Sraka, vodja kuhinje in slaščičarne Hotela Diana. Poudaril je, da pri svojem delu gleda na to, da bodo gostje jedli ne le dobro, ampak tudi zdravo. Tako gostom zmeraj priporoča izbiro tistih jedi, ki vsebujejo manj maščob in več vitaminov ter skuša tradicionalne prekmurske jedi pripraviti na zdrav način tako, da najde zdrave zamenjave sestavin.

Na okrogli mizi sta sodelovali tudi dijakinji Gimnazije Murska Sobota, Franja Dugar in Natalija Rebrica; vodja prireditve je bila Marjetka Maučec, prof., v vlogi povezovalca pa je bil novinar Marjan Maučec.