Branko Petovar: »Naši uporabniki si zaslužijo korekten odnos«

Branko Petovar, od lanskega januarja vršilec dolžnosti direktorja Centra za socialno delo Ljutomer, je kljub visoki izgubi vida (delo opravlja s petimi odstotki vida na desnem očesu, na levo je slep) s svojo vztrajnostjo, pogumom in delavnostjo ustvaril uspešno kariero. Kot osrednjo vrednoto v delovnem okolju in tudi sicer navaja odgovorno delo tako do njihovih uporabnikov kot med sodelavci in končno do samega sebe. Pri svojem delu se trudi in poskuša, da bi se uporabniki, ki prihajajo k njemu v pisarno, počutili varne v svojih stiskah.

Branko Petovar, rojen leta 1975 v Murski Soboti, je zaradi visoke izgube vida osnovno šolo obiskoval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Za tem se je vpisal na ljutomersko gimnazijo, a je po neuspešnem prvem letniku nadaljeval šolanje za poklic administratorja v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Na ljudski univerzi je nato pridobil V. stopnjo izobrazbe (ekonomski tehnik), nato pa se je vpisal na takrat še Visoko šolo za socialno delo. Leta 2005 je uspešno diplomiral, leto kasneje pa pridobil še univerzitetno izobrazbo. S tem pa svojega izobraževanja še ni zaključil, saj se trenutno izobražuje pri dr. Zoranu Milivojeviću. Načrtuje pridobitev naziva transakcijski analitik – svetovalec. »Naše izobraževanje se nikoli ne konča, dolžni smo se izobraževati skozi vso svojo poklicno pot,«, je še dodal Petovar.

V Centru za socialno delo Ljutomer (CSD) je kot pripravnik začel delati leta 2006. Ker možnosti za nadaljnjo zaposlitev ni bilo, se je prek javnih del vključil v program laične pomoči družinam. Naslednjih pet let je nadomeščal sodelavke na porodniškem dopustu in si pridobil zadovoljiv pregled nad delom oz. nalogami CSD. Od leta 2012 opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja.

Prizadevajo si, da bi kaj prihranili

Glede vodenja zavoda v teh kriznih časih in spopadanju s težavami ter novimi izzivi, ki jih je prinesla kriza, Petovar pravi, da je CSD Ljutomer javni socialno-varstveni zavod in poslujejo neprofitno, zato za njih veljajo nekatere specifike. Sredstva za njihovo delovanje jim torej določa država in teh okvirjev se morajo držati. Obenem dodaja, »da se premalo zavedamo, da kljub temu tudi sami lahko kaj prihranimo, k čemur si tudi prizadevamo. Problematično pa se mi zdi, da morebitnega prihranka ne moremo porabiti za kaj koristnega, a glede tega naj bi prišlo do sprememb«.

Zmanjševanje sredstev za delo vpliva tudi na počutje zaposlenih na delovnem mestu

Neposredno Center ne nastopa na trgu, razen v primeru izvajanja javne službe pomoč družini na domu, kar zaenkrat izvajajo za tri od štirih občin. Petovar ob tem pojasni, da se na tem področju že dogajajo spremembe, saj se nekatere občine odločajo za druge izvajalce, da bi s tem znižale stroške za omenjeno storitev. »Sicer pa spremenjene razmere na naše poslovanje vplivajo v smislu varčevanja pri izobraževanjih, precej pa smo omejeni tudi pri sredstvih za delo, ki jih le stežka obnavljamo, nabave pa so praktično ustavljene, razen nujnih sredstev za delo. Tako to posledično vpliva tudi na počutje zaposlenih na delovnem mestu,« opiše trenutno situacijo.

Osrednja vrednota v delovnem okolju je odgovorno delo

Velik poudarek na CSD dajejo timskemu delu, sicer pa komunikacija v glavnem poteka po vodoravnem modelu in ne navpično, razen v primerih, ko sam oceni, da je to potrebno. »Osrednja vrednota v delovnem okolju in tudi sicer je zame odgovorno delo tako do naših uporabnikov kot med sodelavci in končno do samega sebe. Žal, se v družbi vse večkrat zgodi, da je lastna odgovornost prej problem kot vrednota in tudi temu pripisujem razmere, v katerih smo se vsi skupaj znašli,« še doda Petovar.

V trenutnih razmerah je časa za terensko delo malo

Njegova pisarna mu pomeni zgolj in samo prostor, kjer v glavnem dela. Več bi si želel delati na terenu, kar bi, kot sam pravi, morala biti prioriteta socialnega dela, a v trenutnih razmerah je časa za terensko delo pač malo. Čeprav je to težko doseči, se trudi in poskuša, da bi se uporabniki, ki prihajajo k njemu v pisarno, počutili varne v svojih stiskah. »Ponujam jim zaupen prostor in morda se vendarle kdo ob tem tudi dobro počuti,« opiše svoj odnos do obiskovalcev.

Branko Petovar si pri svojem delu pomaga s posebnimi napravami, programi, ki mu olajšajo branje in pisanje.

Bližje sta mu motivacija in podpora zaposlenim v konfliktnih situacijah

Na vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti dober direktor, odgovarja: »To je odvisno od okolja, v katerem dela oz. dejavnosti, ki jo počne. V gospodarstvu so gotovo drugačne prioritete kot v negospodarstvu, pri delu z ljudmi drugačne, kot pri delu z materialom. Vsem pa je ključna lastna odgovornost, s katero naj bi bil zgled za zaposlene. Bližje so mi motivacija, podpora zaposlenim v konfliktnih situacijah, avtonomnost zaposlenih, ki poleg svobode prinaša tudi lastno odgovornost.«

Avtoriteta nima povezave s strahom ampak s spoštovanjem, vsaj med odraslimi bi moralo biti tako

Ali pri svojem delu zagovarja avtoritativno vodenje ali pa je bolj »mehki« direktor, pove, da v splošnem zagovarja slednje, torej "mehko" vodenje, zlasti zato, ker od zaposlenih, ki so odrasli ljudje, pričakuje, da bodo z veliko mero odgovornosti opravljali svoje delo, poslanstvo. Vloga direktorja po njegovem mnenju ni vladati, ampak spodbujati, usmerjati, krepiti, podpirati zaposlene pri svojem samouresničenju. »Temelj za vzpostavitev prave avtoritete je v zgoraj naštetih vrlinah. A je včasih potrebna tudi kakšna odločitev "od zgoraj". Tu in tam se mi celo dozdeva, da jo uporabim premalokrat. Avtoriteta zame nima povezave s strahom ampak s spoštovanjem, vsaj med odraslimi bi moralo biti tako,« meni Petovar.

Najpomembnejša prvina posla je po njegovem mnenju korektno, pošteno in strokovno opravljeno delo, torej odgovornost.

Ni dovolj zgolj delovanje v skladu z zakonodajo, temveč si njihovi uporabniki zaslužijo korekten odnos

Glede direktorjev kot moralnih avtoritet pravi, da je moralna avtoriteta ključna za direktorje na vseh področjih dela. »Zase menim, da, če mi že kdaj primanjkuje tiste "vladarske" avtoritete v kolektivu, od katerega sem se učil, se ocenjujem kot direktorja z visoko postavljenimi moralnimi vrednotami. V teh časih se to najbolj kaže z racionalnostjo in skrbnostjo poslovanja,« pove o avtoriteti in doda, da se mu zdi še pomembnejši drug vidik, in sicer odnos do uporabnikov. Glede tega poudari, da so v Centru oz. bi morali biti profesionalci, naučeni in pripravljeni na delo z različnimi vrstami uporabnikov. Meni, da ni dovolj, da delajo samo v skladu z zakonodajo, ampak si njihovi uporabniki zaslužijo še veliko več – korekten odnos. In moralna avtoriteta oz. zgled je po njegovem mnenju lahko osnova za to.

Ljudje so pokazali veliko mero razumevanja in strpnosti

Na vprašanje, kako je sprememba zakonodaje (ZUPJS) po njegovem mnenju vplivala na ljudi, tudi na zaposlene, je povedal, da so bili zaposleni, zlasti tisti, ki imajo pooblastilo za izdajanje odločb oz. delajo po ZUPJS, praktično skozi celo lansko leto preobremenjeni in pod hudimi pritiski zaradi zamud pri odločanju, čeprav v prvi polovici leta niso imeli ustreznih pogojev za delo. Tudi še sedaj občasno prihaja do težav, zlasti v posamičnih primerih, saj informacijski sistem še vedno ni popoln in je potreben nekaterih sprememb oz. dopolnitev. Ob tem Petovar opozarja, da so po drugi strani kar pozabili na ostale zaposlene, ki se prav tako vključujejo v reševanje osebnih stisk ljudi, ki jih je z materialnega vidika prizadela nova socialna zakonodaja. Kot pravi, namreč vedo, da slabši materialni položaj vpliva na osnovno funkcioniranje ljudi. Meni, da so v lanskem letu opravili veliko delo, za kar se vsem zaposlenim ob tej priložnosti zahvaljuje in verjame, da lahko tako uspešno tudi nadaljujejo.

»Ljudje so bili po večini razočarani, nekateri tudi ogorčeni. Po eni strani zaradi vsebinskih sprememb, po drugi zaradi zamud pri izdajanju odločb. A so po moji oceni vendarle pokazali veliko mero razumevanja in strpnosti, če ne prej, pa po temeljitem pogovoru. Naše delo od nas zahteva tudi odločitve, ki za ljudi niso dobrodošle, zato tudi sprejemam dejstvo, da vsi pač ne morejo biti zadovoljni z nami,« pove o spremembah zakonodaje in njenih vplivih na ljudi.

Preveč energije vlagamo v to, kje in koliko bomo dobili, ne pa kaj in koliko bomo ustvarili sami

Ali se mu zdi zakon pravičen in ali se mu zdi po sprejetih spremembah bolj pravično razdeljevanje pomoči, sam ocenjuje, da je posledica sprejema nove socialne zakonodaje vsaj delno plod zlorab, ki so se dogajale v preteklosti. Kot drug pomemben razlog navaja zaostreno finančno situacijo v državi. V večini primerov misli, da je nova zakonodaja bolj pravična in vzrok v nezadovoljstvu vidi v načinu življenja, ki smo ga (bili) vajeni v preteklosti. »Ključen problem vidim v dejstvu, da pravice predvsem niso izhajale toliko iz potreb ampak so postale že kar nekakšna vrednota, da ne rečem nacionalni šport. Vsakdo se najprej vpraša po svojih pravicah, šele potem – če sploh – o svojih dolžnostih, pa ne mislim zgolj na socialo. Pravice torej niso več domena šibkejših, ampak bi jih imeli kar vsi. Vse preveč energije vlagamo v to, kje in koliko bomo dobili, ne pa kaj in koliko bomo ustvarili sami,« razloži glede pravic.

Pritožbe so se navezovale predvsem na vsebinske spremembe oz. ukinitev pravic

Glede težav pri izvajanju tega zakona in pritožbah uporabnikov, tudi zaradi kršenja zakonsko določenih rokov, Petovar pove, da je bilo težav kar nekaj, in pojasni, da so se pritožbe sicer bolj kot na zamude pri izdajanju odločb, navezovale na vsebinske spremembe oz. ukinitev pravic.