LOKALNO
FOTO: V Krogu so se poučili o regratu in njegovi uporabnosti
V soboto, 18. maja, je v novo nastajajočem Mladinskem permakulturnem središču v Krogu potekala druga tematska delavnica »Rastlina meseca«. Tokrat je bil na sporedu regrat.
V času, ko se vse bolj poudarja skrb zase, samozadostnost, lastna oskrba s hrano, lokalna prehrana, bo velik poudarek letošnjega festivala na lokalni preskrbi oz. lokalni prehranski samooskrbi in permakulturi. Na prvi tematski delavnici meseca aprila je bila tako predstavljena rastlina čemaž, na drugi tematski delavnici, kot rastlina meseca maja, pa je bil predstavljen regrat in njegovi sorodniki iz družine radičevk.
S sodelovanjem mladih prostovoljcev društev PANONETUM (Pot k samozadostnosti), ZOS (Združenje za očitne stvari) in PDKSK (Pomursko društvo za krepitev socialnega dela) je bilo pripravljeno predavanje in pogovor na temo regrata in njemu sorodnih rastlin, možnosti uporabe regrata v prehrani in zdravilstvu. Na predavanju smo lahko izvedeli veliko o uporabni vrednosti regrata v permakulturnem vrtu ter o uporabi regrata kot indikatorski rastlini, ki nakazuje zbitost zemlje in jo obenem rahlja s svojimi koreninami.
Regrat je marsikomu znan predvsem kot odlična solata, ki jo lahko pripravimo na različne načine. Medtem pa so pozitivne lastnosti regrata poznali že v antiki in jih s pridom izkoriščali. Koristen je s svojimi antioksidanti ter protivnetnimi učinkovinami, uporablja pa se ga tudi za poživitev in dvig energije. Regrat pomaga pri razstrupljanju telesa in krepitvi imunskega sistema. Grenčine, ki jih regrat vsebuje, delujejo diuretično, kar pomeni, da iz telesa odvajajo vodo, s katero se čistimo strupov. Ker vsebuje kalij, je odlično nadomestilo kalija, ki ga izgubimo z izločanjem.
Kje nabirati regrat?
Priporoča se, da se ga nabira na negnojenih površinah, tam kjer se ne sprehaja psov in ne pase domačih živali. Nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno. Zdrav predlog za sprostitev, rekreacijo in razvedrilo je sprehod v naravo in nabiranje regrata.
Predavanju je sledil sprehod po protipoplavnem nasipu, kjer so pod vodstvom Jakobs Borovšaka, sodelujoči na delavnici in prostovoljci nabirali travne rastline,na primer gabez in rman, ki se uporabljajo za pripravo različnih zdravilnih preparatov. Naj se spomnimo na literarno delo in film Kekec in na poučne besede Kosobrina »… za vsako bolezen rožca raste …« Na sprehodu so nabirali tudi akacijeve cvetove za pripravo pomladne sladice.
Po sprehodu se je zgodil dogodek »permablisk«, kjer so prostovoljci izvedli kratko delovno akcijo in gredice na vrtu pokrili z zastirko iz slame. Tako se na površju zemlje obdrži naravno vlago in se s tem tudi prsti vrača snovi. Pozitivna lastnost takih kratkih hitrih akcij je, da lahko več prostovoljcev v zelo kratkem času naredi več in hitreje, kot pa bi lahko naredil en sam.
Delavnice Rastlina meseca se odvijajo kot prolog v festival Zbüjdi se! 2013, ki bo avgusta letos. Gre za projektno sodelovanje društev PANONETUM (Pot k samozadostnosti), ZOS (Združenje za očitne stvari) in PDKSK (Pomursko društvo za krepitev socialnega dela). Društva s pomočjo prostovoljcev tako pripravljajo teren in si delijo ideje za pripravo festivala. V inkubatorju idej se izbirajo in ustvarjajo dogodki, ki se bodo zvrstili skozi različne dogodke in delavnice.
Letos se bo festival Zbüjdi se! v mestnem parku Murska Sobota odvijal že četrto leto zapored. Leto 2013 je tudi Evropsko leto aktivnega državljanstva. Seveda bo letos spet velik poudarek na ozaveščanju in aktiviranju mladih, ki so vedno veljali za gonilo napredka in kot taki morajo biti generatorji družbenih sprememb in akcij.
V času, ko se naša država že dodobra zaveda, da smo zanemarili osnovne življenjske procese in potrebe, pristne, poštene in enakovredne medsebojne odnose, solidarnost, pomoč in sodelovanje pri soustvarjanju boljše prihodnosti, je primerno, da se tudi festival Zbüjdi se! osredotoči na te aktualne teme in jih skuša po najboljših močeh razširjati med ljudmi v Pomurju in ostali Sloveniji.
Tekst in foto: Simon Rubin
Več fotografij v spodnji galeriji...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
bravo Friškič, na jesen pa mo meli pri meni delavnico
Si frajer Friškič, ka na sousidov plout napijšeš grafit. Napijši ga na svojo ižo. Drüjgi mejsec je lejko rastlina meseca smreka, te pa lejko udeležence napijzdiš, ka ti smreki pred ižo poderejo. Vsaka čast.