Murska Sobota

Urbani razvoj Murske Sobote so že v srednjem veku narekovale prometnice, ki so povezovale nemške dežele z Ogrsko. Prvo železniško povezavo je dobila leta 1907 s Körmendom, leta 1924 pa tudi z Ljubljano. O starejši poselitvi nam pričajo nekatera prazgodovinska in rimska arheološka najdišča v okolici mesta in rimski nagrobnik vzidan v severno steno r.k. župnijske cerkve. Ob r.k. cerkvi Sv. Nikolaja, ki jo viri prvič omenjajo leta 1297 je sredi zemljišča Belmura zrasla srednjeveška naselbina, ki se z imenom Murazombatha prvič omenja 16.julija 1348. Kot mesto je Murska Sobota prvič omenjena leta 1366. Zemljiški gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih obveznosti. Leta 1479 je ogrski kralj Matija Korvin podelil mestu svobodne sejemske pravice. V času najhujših turških vpadov v prvi polovici 17. stoletja so Mursko Soboto obdali z zunanjim obrambnim zidom, obrambnimi okopi in jarkom. Po izumrtju Széchyjev je 1687 del mestnega zemljišča kupil Peter Szápáry in 1690 s kraljevim pristankom postal lastnik Sobote. Družina Szápáry je imela patronat nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne, grajsko poslopje, ki ga viri omenjajo že v 14.stol. pa je bilo 1934 prodano takratni soboški občini.
Cerkvenoupravno je Murska Sobota v letih od 1094 do 1176 spadala pod škofijo v Zagrebu, do 1777 pa pod škofijo v Györu, nato so jo podredili škofiji v Sombotelu. Od 1923 spada pod jurisdikcijo mariborske škofije. V 14. stol. je bil tu sedež posebnega belmurskega arhidiakonata. Protestantsko verovanje se je v Murski Soboti in njeni okolici širilo od začetka 17. stoletja do rekatolizacije v letih 1671-1673. Evangeličani so se v mestu ponovno organizirali 1886, prekmurski seniorat s sedežem v Murski Soboti pa je bil ustanovljen leta 1922. V Murski Soboti je bil tudi sedež židovske verske občine, ki je od 1929 združevala vse pripadnike židovske verske skupnosti v Sloveniji.

V okviru madžarske upravne razdelitve je Murska Sobota od 12. stoletja spadala pod Železno županijo in bila od 1850 sedež soboškega sodnega okraja. Po razglasitvi madžarske sovjetske republike 1919 je bil v mestu sedež Ravnateljstva za Slovensko krajino; maja istega leta je bila z balkona današnje restavracije Zvezda razglašena Murska republika, ki pa je zdržala samo šest dni. Pod Kraljevino Jugoslavijo sta bila v mestu nekaj časa nameščena civilni komisar za Prekmurje in nato okrajni glavar. Madžari so v času zasedbe med 2.svetovno vojno ponovno uvedli staro upravno razdelitev. Mursko Soboto je 3. aprila 1945 osvobodila vojska sovjetske Rdeče armade skupaj z delom Prekmurske partizanske čete. Novo oblast so vzpostavili člani delegacije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je prišla v Prekmurje 8. aprila 1945. Po drugi svetovni vojni je bila Murska Sobota sedež okraja, od 1964 sedež občine, ki je obsegala področje Ravenskega in Goričkega, od leta 1994 pa je sedež mestne občine, ki obsega mesto in skupino okoliških krajev.

Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela dobivati urbano podobo v 2. polovici 19. stoletja; 1856 je bilo ustanovljeno prvo večje trgovsko podjetje, 1873 hranilnica, 1875 Kazino s precej bogato knjižnico, 1884 tiskarna in 1893 bolnišnica. Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine je leta 1885 pričelo izdajati časopis Muraszombat és Vidéke (do 1919, 1941-45). V upravno, gospodarsko, kulturno in šolsko središče se je razvila v začetku 20. stoletja. Poleg državnih in verskih osnovnih šol, je postopoma pridobila tudi različne srednje šole. Med vojnama je v mestu izhajal tednik Murska krajina (1932-41), po drugi vojni pa Novi čas (1945) in nato od 1949 Obmurski tednik, ki kot Vestnik izhaja še zdaj.  Za kulturno in umetniško podobo Murske Sobote skrbijo njene kulturne ustanove: Pokrajinski muzej Galerija Pokrajinska in študijska knjižnica Zveza kulturnih društev  Murska Sobota je tudi regionalno poslovno in gospodarsko središče.