Za radenski park namenili 25 tisoč evrov donacij

Občina Radenci se je skupaj z Radensko, d. d., in Zdraviliščem Radenci dve leti nazaj lotila revitalizacije radenskega parka po fazah in v najnujnejšem obsegu. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo park predali namenu.

Dve močni neurji pred leti in leta zanemarjanja so del radenskega zdraviliškega parka popolnoma uničili, a na občini pravijo, da bodo že v juniju, ob letošnjem občinskem prazniku, park simbolično predali v uporabo. S tem bi, kot je povedala direktorica občinske uprave občine Radenci Mojca Marovič, zaključili prvi del zgodbe. Ob občinskem prazniku (22. junij) načrtujejo izvedbo prireditve, ki bo potekala po celotnem parku, v dogajanje pa bi bila vključena vsa društva iz občine.

Z botrstvom do skoraj 25.000,00 EUR

S pomočjo donatorjev, ki se glede na višino podarjenih sredstev delijo v Zlate (250 €),  Srebrne (150 €), Bronaste (80 €) in Zelene (20 €) botre, so do 24. aprila 2013 zbrali 23.980,00 EUR. »Vsa drevesa so posajena, manjka nekaj grmovnic in nekaj žive meje, ter 7 dreves, ki jih bo Občina Lendava donirala in hkrati izvedla tudi promocijo Lendave kot »evropske prestolnice bograča,« je o trenutnem stanju razložila Marovičeva. Do sedaj zbrani znesek ne pokriva vseh stroškov, potrjenih s strani partnerjev v projektu, kljub temu pa je podizvajalec posadil vsa drevesa po načrtu.

Simbolična skulptura v Senčnem parku

Projekt se nadaljuje z označevanjem poti in načrtom PZI za označevalno skulpturo v Senčnem parku. »Celotna zgodba bo izhajala iz »kroga prijateljstva«. Obstaja ideja o kamniti klopi, na kateri bi bili krogci v štirih različnih velikosti, ki bi po eni strani predstavljali mineralno vodo, po drugi pa bi njihova velikost ponazarjala zlatega, srebrnega, bronastega ali zelenega botra, vgravirano pa bo tudi ime donatorja,« je o načrtih še povedala Mojca Marovič. Letos bodo predvidoma izdali tudi zbornik in vsem donatorjem podelili tudi simbolične plakete.

Če spomnimo, so najprej odstranili panje približno 560 dreves, ki so bila uničena v neurjih v letih 2008 in 2009, več kot 50 so jih kasneje zaradi sončnega ožiga posekali ter očistili park. Opravili so tudi vsa zemeljska dela, naredili načrt ureditve parka, ter lani ob občinskem prazniku posadili prva drevesa. Kmalu bodo urejene tudi potke, ki jih bo sponzorsko uredilo Cestno podjetje Murska Sobota, zatem sledi še ureditev klopi in zasaditev trave.

Radenski park je zaradi zgodovinskega pomena zaščiten kot kulturni spomenik, zato so pri njegovi obnovi želeli ohraniti osnovni oblikovalski koncept. Pri tem jim je krajinska oblikovalka Tanja Simonič Korošak – doktorica in magistra krajinske arhitekture in diplomirana biologinja, ki je dobra poznavalka in raziskovalka dela Ilse Fischerauer, ki je park zasnovala. »Simonič Korošakova si je zamislila zgodbo okrog kroga prijateljstva, ki naj bi predstavljal center Senčnega parka. Drevesa je izbrala na način, da bo park ves čas v barvah,« je povedala Mojca Marovič.

Težave povzroča denacionalizacija

»V park bi radi dali enovite klopce, a predstavljajo obupen strošek in ker zadeva ni denacionalizacijsko rešena, se ne moremo prijaviti na evropska sredstva,« je o težavah spregovorila Marovičeva. Še pred obnavljanjem so si zaradi nerešenih denacionalizacijskih postopkov in pomislekov, da investirajo v urejanje zasebne lastnine, morali pridobiti tudi mnenje države oziroma finančnega ministrstva.

Večji del parka je zdaj v lasti Zdravilišča Radenci, po denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca Rudolfa Šariča. »To je spomenik lokalnega pomena, park se uporablja kot javno dobro, prav tako pa smo v proračunu posebej navedli postavko v katero se steka del turistične takse, ki jo namenijo za financiranje parka, ter v vso zgodbo pritegnili še dva gospodarska partnerja,« je podrobneje obrazložila direktorica občinske uprave in dodala, da si vsi močno želijo, da bi se postopek denacionalizacije čim prej zaključil, predvsem predstavljajo težavo vile, ki žal propadajo.