FOTO: Evangeličanska cerkvena občina Križevci v najstarejših matičnih knjigah 1784–1800

Včeraj je ob Trubarjevem dnevu in ob 230. obletnici uradnega nastanka prvih evangeličanskih cerkvenih občin univ. dipl. zgodovinarka Tadeja Sapač predavala o nastanku cerkvene občine Križevci. Prav tako nam je postregla z nekaterimi zanimivostmi iz evangeličanskih matičnih knjig, ki so bile sploh prvič analizirane.

Tadeja Sapač je namreč prva, ki je zbrala podatke iz krstnih, pokopnih in poročnih matičnih knjig, primerjala podatke po posameznih letih in analizirala podatke, pridobljene iz matic cerkvene občine Križevci ter jih statistično obdelala. Najprej nam je predstavila zgodovinski pregled, nato pa se je posvetila sami analizi matičnih knjig iz obdobja 1784–1800.

Prekmurje je med vsemi podobnimi predeli Slovenije danes versko najbolj mešano. Med katoličani, ki so večinsko prebivalstvo, živijo strnjeno evangeličani ali po domače luterani, kalvinci in še nekatere druge verske skupnosti. Na tem ozemlju so se v pretekli zgodovini križali različni interesi.

K odpravi verskega razlikovanja je največ prispeval vladarski nastop Jožefa II, ko je leta 1781 izdal dolgo pričakovani tolerančni patent, ki je zagotavljal verske in bogoslužne svoboščine tako protestantom kot tudi pripadnikom drugih veroizpovedi. Za prekmurske kraje so bila sila pomembna tista določila patenta, ki so nekatoličanom tudi izven artikularnih krajev dopuščala izgradnjo bogoslužnih prostorov in vzdrževanje duhovnikov ter učiteljev, v kolikor so posamezne krajevne verske skupnosti premogle vsaj sto družin in potrebna gmotna sredstva.

Ustanovitev prvih cerkvenih občin

Zaradi zavlačevanja z razglasitvijo odloka na županijskem sedežu so bile šele dve leti po izdaji tolerančnega edikta ustanovljene prve tri evangeličanske cerkvene občine: Puconci, Hodoš ter Križevci. Te cerkvene občine v Prekmurju so sestavljale spodnji seniorat Železne županije.

Dne, 19. oktobra 1783 je bila v hiši Gergar Nikolaja opravljena prva evangeličanska božja služba v Križevcih po formalni ustanovitvi občine. Opravil jo je duhovnik Mihael Bakoš, ki je bil nato poklican za prvega rednega duhovnika v Križevce. Ob blagoslovitvi sta razen domačega duhovnika sodelovala še puconski in hodoški duhovnik. Ob tej priložnosti je domači duhovnik Bakoš na podlagi bibličnega citata: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega« (Matej, 22, 21) opravil obred blagoslovitve v prekmurskem jeziku.

Matične knjige

Matične knjige predstavljajo pomemben vir podatkov, saj vsebujejo imena in priimke oseb ter krajev, ki jih je vsaka gmajna vključevala. Matične knjige evangeličanske cerkvene občine Križevci hranijo v domači gmajni.

Krstna matična knjiga je vezana v trde platnice in dobro ohranjena. Za vsak krst so vpisani naslednji podatki: datum krsta, kraj rojstva, ime rojenca, ime staršev in ime botrov. Jezik te krstne matice je v začetku, ko so začeli z vpisi, prekmurščina, od leta 1785 pa madžarščina. Od decembra 1786 so vpise krstov vpisali ročno v vnaprej izdelane tabele.

Mrliška matična knjiga cerkvene občine Križevci vsebuje vpise pokopov od leta 1784 do leta 1819. Vsebuje sledeče podatke: datum in kraj bivanja, ime in priimek umrlega, starost in včasih celo poklic ter opis bolezni, zaradi katere je prišlo do smrti.

Najstarejša poročna matična knjiga cerkvene občine Križevci vsebuje vpise poročenih parov od leta 1784 do leta 1870. Vsebuje sledeče podatke: datum poroke, kraj ženina, starost, stan, rojstno ime in priimek neveste, starost, stan ter ime in priimek prič.

Nataliteta takrat občutno večja

V obdobju med leti 1784 do 1800 je bilo 2808 krstnih vpisov. Od tega je bilo vpisanih 1466 moškega spola in 1342 ženskega. Največ krstnih vpisov je zabeleženih leta 1798, ko je bilo kar 227 vpisov. Od leta 1793 pa do 1797 se je letno število krstnih vpisov ves čas vrtelo okrog 200. Največ krstnih vpisov je bilo iz vasi Križevci – 475, saj je bil tam sedež cerkvene občine, prav tako pa je tam živela nižjeplemiška zemljiškoposestna družina Berke, ki je bila evangeličanske vere. V tistem času je še zmeraj veljalo pravilo, da so podložniki takšne vere, kot so bili njihovi gospodarji. Na drugem mestu po številu krstov se pojavljajo Kuštanovci – 212.

Največ jih je umrlo v prvih 15-ih letih

V pokopno matično knjigo cerkvene občine Križevci 1784–1800 je bilo skupaj zapisanih 1093 pokopov. Od tega jih je umrlo 570 moškega spola in 508 ženskega spola, pri 15 osebah pa spola ni možno določiti. Največ vpisov v pokopno matično knjigo je iz starostne skupine 1–15 let.

 Največkrat so se poročali v marcu

V prvem kvartalu je bilo daleč najnižje število zabeleženih porok meseca marca. Po nekaterih predvidevanjih zaradi postnega časa, ki je od pusta pa do velikonočne nedelje, ko kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Največ zabeleženih porok je bilo v februarju, prav zaradi tega, ker bi se naj večinoma poročali do pusta.

V drugem letnem kvartalu je bilo največ porok v maju in juniju, saj so se po cerkvenih običajih lahko takrat ponovno poročali, najmanj porok je bilo leta 1787 v aprilu, ko se ni poročil nihče.

V tretjem letnem kvartalu prevladuje september z najnižjim številom zabeleženih porok, verjetno zaradi tega, ker je september čas, ko se opravljajo kmečka opravila, in ker so se takrat ljudje preživljali s kmetijstvom in poljedelstvom, so svoj čas namenili delu.

V četrtem kvartalu je največ porok v novembru leta 1785, večinoma pa se v tem času niso poročali, predvsem oktobra, ko so zunaj še kmečka dela, in decembra, ko je že zima, ki s sabo prinese mraz in tudi adventni čas.

V 16 letih je bilo zabeleženih 677 porok. Mladoporočenci so v največjem številu spadali v starostno kategorijo od 18 do 35 let, medtem ko se je največ žensk poročilo starih pod 18 let. Le malo se jih je poročilo starih nad 35 let. Obstaja pa primer iz leta 1792, ko je ženin iz Križevec imel 85 let, nevesta pa le 38.

Več fotografij v spodnji galeriji ...