Poslanska skupina Desus z ministroma na obisku v Pomurju

Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije se je v ponedeljek, 10. junija, mudila na delovnem obisku v Pomurju. V okviru delovnega obiska se je skupaj z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem srečala s predstavniki zdravstvenih zavodov iz Pomurja, Spodnjega Podravja in Lenarta. Tema srečanja je bila aktualna problematika na področju zdravstva v Republiki Sloveniji.

Po zaključenih razgovorih so se poslanska skupina DeSUS in minister Tomaž Gantar skupaj s predsednikom stranke DeSUS in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem srečali še s predstavniki občinskih in pokrajinskih odborov DeSUS. Tema pogovorov je bilo aktualno politično dogajanje. Na novinarski konferenci se je Erjavcu in Gantarju pridružil še vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.

Erjavec: »Sporazum s sindikati javnega sektorja izrednega pomena zaradi ohranjanja socialnega miru«

Zunanji minister Karl Erjavec je predsednike občinskih in območnih organizacij seznanil z aktualno politično situacijo v državi. Povedal je, da je (nova) vlada z nekaterimi ukrepi, ki jih je sprejela, uspela prepričati tako evropsko komisijo kot tudi finančne trge, da je Slovenija sposobna sama rešiti svoje težave. Povedal je še, da je bilo zelo pomembno, da so poslali program stabilnosti, ki je tudi dobil pozitivno oceno s strani Bruslja, obenem je izpostavil nekatere zadeve, ki jih vključuje ta program. Za sporazum s sindikati javnega sektorja je dodal, da je bil izrednega pomena tudi zaradi ohranjanja socialnega miru, z njim pa bodo v letošnjem letu privarčevali 100 milijonov evrov in v naslednjem letu 200 milijonov evrov.

Glede zniževanja pokojnin je Erjavec povedal, da se je kot predsednik stranke odločno uprl temu predlogu, zlasti zato, ker je mnenja, da bi to pomenilo, da bi pahnili še več upokojencev v revščino. »Lahko povem, povprečna pokojnina v tem trenutku je 622 evrov in ta ne dosega minimalne plače, ki naj bi zagotavljala neko normalno preživetje v Sloveniji. Zato smo v stranki Desus proti zniževanju pokojnin, tudi izvršni odbor stranke Desus je takšen sklep sprejel prejšnji teden, s tem, da nasprotujemo tudi zniževanju pokojnin tudi v letu 2014«, je še dodal o pokojninah, ter nadaljeval: »Zelo pomembno pa je tudi, da smo uspeli letošnje leto obraniti t.i. letni dodatek, se pravi rekreacijski dodatek za upokojence in sicer za tiste do 622 evrov. Seveda tu zgodba še ni zaključena, veste da so napovedi, da bo potrebno v naslednjem letu sprejeti ukrepe v zvezi z zniževanjem pokojnin oz. z odvzemom regresa, ampak kot rečeno, tukaj je stališče stranke trdno, mi ne bomo pristali na to, da bi dodatno zniževali pokojnine oziroma, da bi upokojenci, zlasti tisti, ki so najbolj ogroženi, ostali brez letnega regresa«.

Zmanjševanje števila občin v tem trenutku misija nemogoče

Včeraj so se dotaknili tudi vprašanja zmanjševanja števila občin. Tukaj je stališče stranke Desus tako, da je nemogoče na hitro sprejeti ukrepe za zmanjševanje števila občin, ker je pravni postopek za zmanjševanje števila podoben kot za ustanovitev občin in menijo, da to sploh ni mogoče do lokalnih volitev. Tudi če bi to na hitro vlada sprejela, bi bilo potrebno istočasno pripraviti ustrezno novo lokalno volilno zakonodajo, ker so v naslednjem letu lokalne volitve in kot je povedal Erjavec, v stranki smatrajo, da je nesmiselno v tem trenutku iti k tem ukrepom.

»Se pa strinjamo, da bi lahko že v tem trenutku zaostrili določene pogoje, ki bi se zlasti dotikali manjših občin. Npr. če ima občina samo 6 tisoč prebivalcev, ni nujno, da bi moral biti profesionalni župan, bi lahko to funkcijo opravljal neprofesionalni, nepoklicni župan. Tudi verjetno bi lahko določili kriterije za takšno občino, koliko ima zaposlenih, ker vemo, da nekatere zelo majhne občine imajo kar razkošne občinske uprave s številnimi zaposlenimi. Tako da mi bolj vidimo v tej smeri, da bi se dalo marsikaj postoriti, marsikaj popraviti, v tem smislu, da bi zmanjšali javno porabo tudi na nivoju lokalne samouprave. Medtem pa, da bi dosegli zmanjševanje števila občin, v tem trenutku pa mislim, da je to misija, ki je nemogoča glede na zakonodajo in glede na bližajoče se lokalne volitve«, je še povedal o problematiki števila občin.

Gantar: »Nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih v zdravstvu je škodljivo in nesprejemljivo«

Minister za zdravje Tomaž Gantar, je več povedal o problemih v zdravstvu, s katerimi se v zadnjih letih sooča Slovenija. Povedal je, da se je zdravstvo znašlo na neki kritični točki, kjer se bo potrebno odločiti, v kateri smeri bodo šli, bodisi nadaljevali pot solidarnega in dostopnega zdravstva, bodisi pot omejevanja dostopnosti in pravic. Kot je poudaril, je to posledica dejstva, da se že peto leto zapored ob slabšanju gospodarskih razmer zmanjšuje priliv sredstev v zdravstveno blagajno, ki je v tem času izgubila že krepko čez 300 milijonov evrov. »Na drugi strani pa smo država, ki namenja za zdravstvo na prebivalca okrog 1800 evrov letno, medtem nivo storitev in pa zdravstvo primerjamo z državami kot so npr. Avstrija, skandinavske države, ki v te namene namenjajo dvakrat več denarja, od 3600 in več tisoč evrov na prebivalca«, je o razlikah v višini sredstev na prebivalca po državah povedal Gantar.

Tomaž Gantar

Kot naslednji problem je izpostavil dejstvo, da imamo danes v zdravstvu, če se primerjamo z evropsko skupnostjo, bistveno manj zaposlenih, od zdravnikov, do medicinskih sester in ostalih. Če bi gledali skupno številko, da bi prišli do povprečja ES, bi danes morali imeti v zdravstvu v državi 12 tisoč več zaposlenih. »Zato mislim, da je pot nadaljnjega zmanjševanja števila zaposlenih na področju zdravstva dolgoročno za Slovenijo škodljiva, nesprejemljiva, da pa bomo na drugi strani seveda morali zagotoviti dodatna sredstva in znotraj zdravstva tudi poiskati še nekaj rezerv, ki so na razpolago« je o zmanjševanju števila zaposlenih v zdravstvu povedal Gantar in opozoril, da se je potrebno zavedati dejstva, da tudi če to naredijo danes, bodo seveda učinki vidni šele čez kakšno leto, dve ali tri, zato je potrebno v tem trenutku najprej zagotoviti stabilno financiranje, potem pa seveda dolgoročno tudi reformne ukrepe, ki jih do zdaj, v zadnjih desetih letih, nobena vlada in noben minister ni uspel izpeljati.