Občina Rogašovci: Na srečo smo izkoristili vse, kar se je dalo

V seriji intervjujev pomurske župane sprašujemo o aktualnem delovanju pomurskih občin, večjih projektih, ki se jih lotevajo na občinski ravni, težavah v občinah in o delovanju občinske uprave. Ob mnenju župana povprašamo tudi nekaj članov iz občinskega sveta, da izrazijo svoj pogled na delovanje občine v trenutnem mandatu. 

V tokratnem intervjuju je bil naš sogovornik župan Občine Rogašovci Edvard Mihalič, ki funkcijo župana opravlja v drugem mandatu.

Kako ocenjujete storjeno v občini v tem mandatu. Ste zadovoljni, ali bi se dalo storiti še kaj več?

Veste, z zadovoljstvom je takole. Seveda sem zadovoljen, ampak vedno bi se dalo kaj več narediti. To je zdaj moj drugi mandat. Za tretji mandat mislim, da ne bom več kandidiral, bomo pa še videli. V prvem mandatu smo predvsem poplačali dolgove, v drugem mandatu pa smo do zdaj že marsikaj uredili in sem zadovoljen. Naj naštejem: ureditev pločnikov in kanalizacije od Svetega Jurija do Nuskove, s tem povezana je tudi rekonstrukcija cest, avtobusnega postajališča, obnovitev kulturne dvorane, začeli smo graditi kanalizacijo, čistilno napravo na Pertoči.

Trenutno smo sredi ureditve trga v Svetem Juriju. Uredili smo tudi center za medgeneracijsko druženje, razen tega še urejamo vse drugo, npr. vzdržujemo jarke, domove za ostarele, mrliške vežice, pokopališča. Vse navedeno smo lahko naredili zaradi ugodne finančne perspektive Evropske unije, večino sredstev smo namreč pridobili iz Evropske unije. Država nam daje vsako leto manj denarja, hkrati pa so socialni transferi tolikšni, da proračunska sredstva komaj zadoščajo za pokritje vsega ostalega. Lahko bi naredili več, če bi dobili več denarja. Naša občina je na srečo izkoristila vse, kar se je dalo. Sedaj smo prijavili še zadnji projekt, tako da smo 100 % izkoristili vse.

Glede prihodnjih projektov je spet vse odvisno od finančne perspektive. Če bo naslednja še vedno ugodnejša za nas, bomo še marsikaj naredili. Žal, še vedno delamo večinoma na infrastrukturi. Premalo dajemo v razvoj, vendar razvoja si ne moremo privoščiti brez infrastrukture. Saj kjer ni vodovoda, ni kanalizacije, cest, ne moreš nikogar klicati.

Kateri so trenutno večji projekti, ki jih izvajate v občini?

Trenutno sta to trg Svetega Jurija in kanalizacija, ki bo v dveh mesecih predana namenu, vse navedeno je bilo financirano iz evropskih sredstev. Potem so tu tudi  že končani prostori na Pertoči za medgeneracijsko druženje, v okviru tega smo uredili tudi parkirišče, vrata, okna, pločnike, zelenice. Težimo k temu, da bi imeli v občini tri centre, ker vidimo, da samo en center ne ustreza pri taki razpršenosti gradnje hiš na področju občine. Letos bomo v Serdici zgradili nov most, ker je stari dotrajani, med drugim imamo objavljeno javno naročilo za nadaljevanje izgradnje kanalizacije. Za drugo leto pa želimo pristopiti k gradnji kanalizacije v romskem naselju in nenazadnje imamo v proračunu rezerviranih 200.000 evrov za vodovod skupine B, saj naj bi bil, po zadnjih izjavah ministra Židana v Puconcih, projekt uspešno izpeljan.

Kako ocenjujete proračun za letošnje leto. Ste kaj "zategnili" pasove, ali je optimistično zastavljen?

Proračun je bil realistično zastavljen. Ker smo uspeli v ta proračun pridobiti evropska sredstva, je proračun investicijsko naravnan, občina namreč vseh 59 %  sredstev iz proračuna namenja v investicijske oz. infrastrukturne projekte. Žal, je tudi res, da država zateguje pasove, povprečnino nam je znižala, prav tako nam več ne pripada finančna izravnava. Ponavljam, da nas Evropa rešuje.

Kakšna je trenutna zadolženost občine in ali do konca mandata planirate še kaj dodatnih zadolžitev?

Trenutno ni nobene zadolžitve. Ker imamo že dve leti v mislih, da bomo denar potrebovali še za večje investicije, ki bodo vplivale tudi na zanamce. Se pa v tem trenutku soočamo s problemom primanjkovanja denarja. Nekateri projekti so investirani na tak način, da jih mora občina 100 % izvesti in plačati, šele po določenem času dobi povrnjen denar. Zato razmišljamo o premostitvenem posojilu za plačilo tekočih obveznosti, saj nam bo država proti koncu leta tega plačala odobreno investicijo. Za izgradnjo kanalizacije bomo prav tako morali vzeti dolgoročno posojilo, saj je naša občina razpršena, zato so stroški večji kot v drugih občinah, kjer je so hiše strnjene.

Katerih projektov (reševanja katere problematike) bi se bilo po vašem mnenju v občini v bližnji prihodnosti (nujno) še potrebno lotiti?

Vse je odvisno od evropskega denarja. Seveda pa je naša vizija nadaljevanje izgradnje pločnikov v vseh vaseh, izgradnja kolesarske steze od Ropoče do Sotine, dokončanje športnega centra kot tudi dokončanje izgradnje vodovoda, posodobitev cestnega omrežja, izgradnje širokopasovnega omrežje, ureditev Ledavskega jezera v turistične namene in nenazadnje si želimo začeti vlagati v razvoj. Občina ima namreč 25 % nezaposlenost. Sicer nas rešuje Avstrija, kjer se pa v zadnjem času zaostrujejo razmere zaradi ugodne delovne sile iz Madžarske in Romunije. Naš namen je tako spodbujati podjetništvo, saj želi občina nuditi subvencije za dobre podjetniške načrte, ki bi razvijali podjetništvo v naši občini.

Kako poteka delo v občinskem svetu – je sodelovanje korektno, se da normalno delovati, ali je včasih težko?

Sodelovanje ocenjujem kot zelo korektno. Zelo sem zadovoljen s tem kako poteka, saj so pripravljeni na sodelovanje. Vse seveda ne sprejmejo, ampak nato skupaj prihajamo do rešitev, odnos je zelo korekten.

Za mnenje o delovanju v občini in zadovoljstvu z doslej opravljenim delom, smo povprašali tudi občinski svet. Svoj pogled na delovanje občinske uprave sta nam zaupala občinska svetnika Karel Horvat in Julijana Meckar.

Občinski svetnik Karel Horvat je z opravljenim delom v tem mandatu zadovoljen. Dodal je, da se dela po celotni občini, tako da so lahko občani zadovoljni. Občinska svetnica Julijana Meckar pa je povedala, da so v tem mandatu večino projektov, ki so si jih zastavili, tudi realizirali. Nadaljevala je, da ni šlo vselej po načrtih in so nekatere projekte realizirali z manjšim zamikom, vendar v večini primerov upravičeno (zamujanje pogodb s strani sofinancerjev, pritožbe izvajalcev, vreme …). Po njenem mnenju je občina tudi tekoče pokrivala svoje obveznosti in se glede na začrtane cilje tudi ni nameravala dodatno zadolževati. Se pa sprašuje, ali je to glede na razmere, ki so trenutno znane, (v letu 2014 se občine naj ne bi zadolževale) ugodno, slednje bo po njenem mnenju pokazal čas.  

Horvat je glede letošnjega proračuna povedal, da je po njegovem mnenju  sestavljen strokovno. Dodal pa je, da se pas zateguje pri športu, kar je opravičeno, saj se veliko denarja porabi za socialno in oskrbo v domu ostarelih, ki so prednostne naloge v občini. Meckarjeva je o letošnjem proračunu dejala, da je optimistično zastavljen in investicijsko naravnan. Večina podanih predlogov in pobud je bila upoštevana. Pripomnila je, da bi morda glede na trenutne gospodarske razmere lahko povečali postavko za spodbujanje malega gospodarstva, vendar žal niso uspeli najdi dodatnih sredstev v okviru predlaganega odloka proračuna.

Glede uspešnosti investicij sta si bila sogovornika enotna, je pa Julija Meckar izpostavila, da je nujno potrebna investicija izvedba projekta »Pomurski vodovod«, vendar priznava, da so pri tem povsem odvisni od države.

Svetnika smo povprašali tudi glede sodelovanja z županom. Občinska svetnika sta se strinjala, da delo v občinskem svetu poteka normalno, brez t. i. strankarskih delitev. Julijana Meckar je pri tem dodala, da morda včasih ravno zaradi tega pogreša več razprave. Sodelovanje z županom je po njenem mnenju korektno, kakor tudi z občinsko upravo. Tu in tam pogreša v gradivu za sejo še kakšno dodatno pojasnilo, na podlagi katerega bi se lahko lažje odločila. Je pa pojasnila, da se pa to potem poda na sami seji, tako da ni problemov. Prav tako je izpostavila, da občinski svetniki pri svojem delu niso omejeni in lahko svobodno izražajo svoje mnenja, seveda v skladu s poslovniškimi določili. Občinski svetnik Karel Horvat pa je na koncu dodal: »Župan si zasluži trajen mandat«.