»Iluzorno je pričakovati, da bi mi sprejeli posel v Libiji«

V drugem delu intervjuja s predsednikom uprave SGP Pomgrada Tadejem Ružičem je beseda tekla o povezanju z avstrijskim podjetjem, o morebitni gradnji v Libiji ter o projektih v Pomurju.

Urad za varstvo konkurence vas je vključil v preiskavo suma kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij. Vaš komentar?

Mi smo dejansko bili vključeni na strani gradbenih podjetij in se nam očita sodelovanje v  "joint venture" pri izgradnji pomurske avtoceste. Mislimo, da smo v tem odgovoru na povzetke, ki jih je poslal urad, relevantno pojasnili svojo situacijo in mislimo, da nismo naredili ničesar takega, kar ne bi smeli. 

Kakšen je vaš pogled na svobodni trg, v katerem vladajo velika podjetja in izpodrivajo majhna?

To je relativno, vsako podjetje si mora poiskati svojo pozicijo na trgu. Res je, da imajo majhne tendence, da sčasoma rastejo, tudi Pomgrad je zrasel s faktorjem tri v obdobju zadnjih šestih, sedmih let. Velika podjetja imajo neke prednosti, gibalno količino, s katero delujejo, imajo bistveno višjo, tudi pri določenih težavah takoj ne padejo. Pozicioniranje na trgu ima več efektov, recimo, koliko imajo zaposlenih, koliko dosegajo nekega donosa, kako na njega gledajo lastniki in podobno. Relativno majhno število velikih podjetij je za vsak domači trg zelo dobro in zdravo, zagotovo pa morajo biti tudi manjša podjetja. Bi pa moral biti preskok iz obrtniškega statusa v malo in srednje podjetje stimuliran.

Pred časom se je napovedovalo povezovanje SGP Pomgrada z avstrijsko družbo Franz Oberndorfer. Je to povezovanje še aktualno?

To povezovanje je že vzpostavljeno. Imamo podpisan sporazum, po katerem smo ustanovili skupno družbo Oberndorfer Pomgrad Holding s sedežem v Lipovcih. V kratkem bo Pomgrad vložil svojo hčerinsko podjetje Pomgrad ABI v to povezavo, Oberndorfer bo vložil svojo hčerinsko družbo podobne velikosti v Völkermarktu na avstrijskem Koroškem, skupaj pa izvajamo investicijo v Sisku za vzpostavitev nove proizvodnje. To bo za nas pomenilo bistveno lažje nastope na trgih jugovzhodne Evrope, kot če bi se tega lotili sami iz Slovenije.

Bi gradili v Libiji, če bi vam Borut Pahor po dogovoru z diktatorjem Moamerjem Gadaffijem ponudil to možnost?

Celotna skupina Pomgrad je lani dosegla 77 milijonov evrov letne realizacije, tako da je iluzorno pri nas pričakovati, da bomo prevzeli posel v Libiji za 200 milijonov evrov, ker ga ne moremo izpeljati. Prvič, nimamo takega kadra, niti ne vem, kako bi finančno in logistično to izpeljali. Zato se moramo ozreti na za nas realne trge v naši soseščini. Zagotovo je to Hrvaška, ki  bo morala sprostiti pogoje za vstop podjetij iz Evropske unije, ko se bo začela intenzivno pogajati za vstop v evro območje. Računamo da bo to v kratkem, že maja pa se odpira tržišče v Avstriji. Moramo iti korak za korakom, ni pa naš cilj izvajanje objektov s faktorjem krat tri naše letne realizacije. Pri nas prevladuje nenapisano mnenje, da lahko obvladujemo tiste projekte, ki ne presegajo tretjine lastne realizacije.

Kako je zaživel Gradbeni holding?

GH holding je bil nadgradnja dokaj sorodnih podjetij, predvsem na nabavni strani, na drugi strani pa je bil mišljen kot nadgradnja tistih projektov, kjer nihče od partnerjev samostojno ni sposoben nastopati. Trenutno smo v fazi reorganizacije GH holdinga, saj želimo maksimalno doseči tisto, čemur je bil tudi namenjen. Torej holding ima neko prihodnost, kako daleč pa bo šel, bo pokazal čas.

So načrti za bodoče leto v vaših očeh optimistični ali ste pripravljeni na soočenje z morebitno nadaljnjo krizo?

Kot sem že rekel, pričakujem, da bo kriza še nekaj časa trajala. Mi bomo nekaj pridobljenih del prenesli v leto 2011, kar je že neka osnova, da bomo v novo leto vstopili z manjšim tveganjem kot v letošnje leto, zato bi morali poslovati boljše.

Večnamenska gledališka dvorana v Murski Soboti ni bila dokončana do zastavljenega roka. Lahko zatrdite, da če bi jo prenavljali vi, do tega ne bi prišlo?

Po marketinški plati bi lahko brez problema povedal, da lahko zatrdim. Stoodstotno tega ne more zatrditi nihče, verjamem pa, da so tej zamudi botrovale tudi težave izvajalca. In tu, če bi prenavljali mi, teh težav ne bi bilo, ker vseeno poslujemo drugače kot Stavbar.

V zadnjem času so bile aktualne polemike, kaj bi Murska Sobota rabila prej – podvoz ali obvoznice. Vaše mnenje?

Moje osebno mnenje je, da bi marsikaj rešili z obvoznicami, ampak verjetno so bile stvari s podvozom tako daleč, da ni bilo poti nazaj. Zagotovo bi poleg podvoza, ki je kakorkoli gledano dobra stvar, še vedno rabila obvoznice.

Kakšno je vaše stališče glede gradnje hidroelektrarn na reki Muri?

Kar se tiče Pomgrada, ki je gradbenik in tu vidim tudi priložnost, bi si želel, da bi se hidroelektrarne na reki Muri gradile. Nisem strokovnjak do te mere, da bi lahko presodil kje, na kakšnem odseku, s kakšnimi posegi v okolje ali kakšen tip hidroelektrarne naj bi bil. Tudi kar se tiče državne potrebe po energiji in nerazumljive neizkoriščenosti Mure, ki teče brez problema skozi Slovenijo, bi bilo pametno elektrarne zgraditi. Pri vodah menim, da imamo v Pomurju še en kup drugih rek, ki brez vsakega družbenega ali turističnega odnosa odtečejo. V Pomurju obstaja prepričanje, da je bogokletno posegati in regulirati vodotoke. V tem trenutku niti ne vem, če kdo ponuja možnost čolnarjenja, splavarjenja ali kakšno drugo podobno dejavnost, kar je drugje po svetu že uveljavljeno.

Še vedno ni odločitve, kdo bo izvajal projekt razširitve avtocestnih parkirišč pri Murski Soboti …

To počivališče je primer, ko po našem mnenju država ne deluje, kot bi morala. Mi smo z revizijo proti izbranemu SCT-ju uspeli, sklep je bil razveljavljen, od tega je minilo že precej časa, odločitve Darsa pa še vedno ni. Seveda pričakujemo, da bomo tukaj izbrani, kar je tudi edina logična rešitev, in če je bil izbrani konkurent izločen, smo naslednji na vrsti mi. Velika potreba po tej razširitvi parkirišč se bo pokazala pozimi, ko bodo tovornjaki težje parkirali in upam, da se bo, ko bodo zastoji in razne nelagodnosti, nekdo bolj aktiviral.

V Sloveniji je pri javnih naročilih ogromno število revizijskih zahtevkov. Je v večini primerov vlaganje le-teh upravičeno ali gre tudi za nagajanje konkurenci?

Gre za miks teh razlogov, v osnovi pa je zagotovo razlog to, da nekdo želi dobiti posel, lahko pa gre tudi za taktične odločitve za nekaj drugega, nenazadnje si vsak išče svoje mesto na trgu. Dostikrat pa je to problem za termine, v katerih mora biti določeno delo izvedeno in speljano, pa ni. Ampak to se bo pojavljalo, še posebej zdaj, ko je razpisov relativno malo. Bi se pa lahko tukaj marsikateri organ hitreje odločal, da ne bi prišlo do takih zamikov.

Prvi del intervjuja si lahko preberete tukaj.