Občina Sveti Jurij ob Ščavnici: Naši proračuni so vedno optimistični

V seriji intervjujev pomurske župane sprašujemo o aktualnem delovanju pomurskih občin, večjih projektih, ki se jih lotevajo na občinski ravni, težavah v občinah in o delovanju občinske uprave. Ob mnenju župana povprašamo tudi nekaj članov iz občinskega sveta, da izrazijo svoj pogled na delovanje občine v trenutnem mandatu.

V tokratnem intervjuju je bil naš sogovornik župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki funkcijo župana opravlja v tretjem mandatu.

Kako ocenjujete storjeno v občini v tem mandatu. Ste zadovoljni, ali bi se dalo storiti še kaj več?

Prav gotovo se da storiti več, kot naredimo v določenem obdobju. Vse je seveda povezano z določenimi specifičnostmi, ni vse odvisno od nas. Ocenjujem, da to, kar smo naredili, smo v zakonitih rokih tudi poplačali, tako da nobenemu od izvajalcev nismo ostali dolžni. Vse obveznosti nam je uspelo poravnati v pogodbenih rokih. Prav gotovo so bili načrti večji, kot je sama realizacija, pri tem pa je potrebno razumeti, da je nekaj odvisno od administrativnih ovir na različnih področjih, nekaj pa tudi od same intenzivnosti izbire posameznih izvajalcev. Veseli me, da so to, kar smo naredili, občani in občanke vzeli za svoje; tu mislim predvsem našo največjo pridobitev – izgradnjo kulturnega in upravnega središča (KUS) na izredno občutljivi in zahtevni lokaciji. To je postal objekt, v katerem ni nikoli tišine. Različna ciljne skupine so si ga vzele za svojega.

Kateri so trenutno večji projekti, ki jih izvajate v občini?

Največji projekt je izgradnja javnega vodovova, saj smo tudi mi vključeni v izgradnjo pomurskega vodovoda krak C. Pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta začela sama fizična izgradnja. Zaradi določenih specifik naše razseljenosti oziroma razseljene gradnje pričakujemo, da bo kar znaten delež sredstev šel tudi iz občinskega proračuna. Zahteva se tudi velika angažiranost sodelavcev občinske uprave kakor tudi samega izvajalskega nadzora pri tej izgradnji, saj gre za izredno razgiban teren, veliko pa je tudi solastnikov in lastnikov parcel, s katerimi je sicer urejena služnostna pravica.

Trenutno smo v izgradnji zahtevnega premostitvenega objekta, mosta na potoku Pinkava v Terbegovcih, prečkamo namreč stalno vodo, ki ima poseben status pri Agenciji RS za okolje. Projekt je precej zahteven, saj gre za precejšnji vzpon oziroma nagib, precejšnje težave z usklajevanjem pa smo imeli tudi s samim ministrstvom za okolje in kmetijstvo. Ta investicija je zdaj  v izgradnji in pričakujem, da bo do konca leta zaključena. S tem bomo izboljšali prometno varnost občanov in občank, ki se po tej cesti priključujejo na regionalno cesto, hkrati pa se tukaj nahajata dva podjetnika, mi pa smo si na začetku predprejšnjega  mandata  zadali, da bodo vsem podjetnikom in obrtnikom v naši občini zagotovili osnovne pogoje za gospodarsko dejavnost, solidno cesto in priključek na javno vodooskrbo.

Kako ocenjujete proračun za letošnje leto. Ste kaj "zategnili" pasove, ali je optimistično zastavljen?

Mislim, da vsi zategujemo pasove, tudi doma. V skladu z navodili države so zmanjšali določene proračunske izdatke, delamo na tem, da smo maksimalno racionalni pri izvajanju investicij ter da smo dosledni pri izvajanju kvalitete same izgradnje na posamezni investiciji.

Jaz sem optimističen, tisti, ki je pesimist, mislim da nima kaj početi na funkciji župana. Kljub temu, da so bili naši proračuni vedno optimistični smo, kot sem povedal že uvodoma, uspeli poravnati vse obveznosti do naših izvajalcev, zato menim da so bili objektivno optimistično sestavljeni. Tudi letošnji je takšen, vendar je tu potrebno opozoriti, da ni vedno vse odvisno od občine, ampak tudi od česa drugega. Jaz na naš kraj od nekdaj gledam optimistično, zato smo tudi tam, kjer smo. Mislim, da sledim vsem pričakovanjem občanom in se ne izneverjam ljudem, ki so me izbrali za to zahtevno in odgovorno delo.

Kakšna je trenutna zadolženost občine in ali do konca mandata planirate še kaj dodatnih zadolžitev?

Naša občina ima trenutno 800.000 € dolgoročnega posojila, doba vračila je 20 let, kar pomeni cca. 266 € na prebivalca. Smatram, da smo se zadolžili v primeru, ko smo zagotavljali znatna sofinancerska sredstva in tudi ocenjujem, da so bili pogoji zadolževanja takrat optimalni. Gre pa za prvo zadolževanje občine po slabih enajstih letih, kar funkcijo župana opravljam. Glede zadolževanja do konca mandata lahko rečem, da bo verjetno precej odvisno od zagotavljanja lastnih sredstev za izgradnjo vodne samooskrbe. V primeru, da pride do kakšne elementarne nesreče ali nujnih del, pač planiramo dodatno zadolževanje, a ne v večjem obsegu.

Katerih projektov (reševanja katere problematike) bi se bilo po vašem mnenju v občini v bližnji prihodnosti (nujno) še potrebno lotiti?

V tem mandatu sledimo dolgoročnemu načrtu razvojnih programov, ki smo ga sprejeli, to je javna vodooskrba, smo pa tudi na začetku izgradnje čistilnih naprav – tu smo precej daleč, kar se tiče tudi projektne dokumentacije – predvidevamo, da bomo šli v izgradnjo rastlinske čistilne naprave, ki je po našem vedenju in dosedanjem spoznavanju najcenejša, najbolj racionalna in okolju najbolj prijazna, z minimalno porabo energije. Predvideva se izgradnja čistilne naprave in javne kanalizacije v naselju Bolehnečici, pa tudi v naseljih Jamna, Sveti Jurij, Blaguš in Biserjane. Poleg tega nam ostaja približno 120 km občinskih cest in javnih poti, imamo jih še približno 20 km ki niso asfaltirane in jih je potrebno ustrezno urediti, kar si vsi želimo. Veliko asfaltnih cest je potrebno temeljito obnoviti, renovirati. S strani tega naslova so velika pričakovanja in potrebe občanov, na drugi strani pa tudi članov občinskega sveta, ki zastopajo interese teh občank in občanov.

Določene investicije bodo po moji oceni tudi potrebne na objektu osnovne šole, pripravljamo se tudi na izgradnjo dodatnih oddelkov otroškega vrtca v sklopu sedanjega otroškega vrtca. S projektno dokumentacijo smo že precej daleč, sam projekt je bil usklajen na občinskem svetu

Kako poteka delo v občinskem svetu – je sodelovanje korektno, se da normalno delovati, ali je včasih težko?

Občinski svet je politični organ. Trudim se biti čimmanj političen. Doslej nisem bil v nobeni politični stranki in tudi v bodoče ne mislim biti. Gre za sklepanje kompromisov – res je, da župan skupaj s sodelavci občinske uprave predlaga predlog proračuna, potrditev pa je v izključni pristojnosti članov občinskega sveta. Vsaka odločitev je, če ne gre nekaj hudo narobe, prava in tudi dokončna. Temu kot župan tudi sledim. 

Za mnenje o delovanju v občini in zadovoljstvu z doslej opravljenim delom, smo povprašali tudi občinski svet. Svoj pogled na delovanje občinske uprave sta nam zaupala občinska svetnika Ivan Fras in Mirko Petrovič.

Občinska svetnika Mirko Petrovič in Ivan Fras

Na vprašanje, kako ocenjujeta storjeno v občini v tem mandatu in ali bi se dalo storiti kaj več je občinski svetnik Ivan Fras odgovoril, da ima vsak svetnik ima svoj pogled na vodenje občine kakor tudi na investicije. Sam bi se loteval investicij, ki se tičejo športa, skrb za mlade družine, komunalna infrastruktura, internet. Na tem področju je bilo po njegovem mnenju storjeno veliko premalo ali skoraj nič. Kot je še povedal, bi z izgradnjo večnamenske dvorane rešili problem društvenega udejstvovanja, kakor tudi športnega področja. »Sedaj pa imamo veliko dvorano, ki je za šolo premajhna in premalo telovadnico, zaradi česar naša boljša športna društva najemajo dvorano drugod ali pa zaradi tega ni razvoja športa v naši občini. Zaradi zadolžitve občine zaradi KPC stojijo tudi vsi ostali projekti ali pa se načrtno "hranijo" za naslednje volilno leto. Tudi spreminjanje Načrtov razvojnih programov je povezano s sodelovanjem svetnikov v Občinskem svetu in se vsako leto po nepotrebnem spreminjajo. Veliko več bi lahko storili tudi s pravočasnim ter strokovnim sledenjem različnih razpisov ministrstev kakor tudi EU.«

Občinski svetnik Mirko Petrovič pa je mnenja, da je bilo v tekočem mandatu storjenega precej, vendar bi z združenimi močmi lahko storili še več. »Predvsem smo finančno reševali dediščino  odločitve  prejšnje sestave občinskega sveta, to je investicija v Kulturno upravno središče. Po moje je bila ta zadeva predimenzionirana tako po velikosti, kot posledično tudi finančno. Zaradi tega je bilo črpanje kohezijskih in nepovratnih sredstev za ostale investicije slabše, kot bi lahko bilo.«

Kar se tiče letošnjega proračunu, imata občinska svetnika dokaj podobno mnenje. Kot je povedal svetnik Mirko Petrovič, je bil letošnji proračun prvi proračun v tem mandatu, ki je bil kolikor toliko realen, vendar kljub vsesplošni krizi ni varčevalen. »Poraba se je res znižala linearno za 5 % , vendar je to za krizni proračun veliko premalo. Jaz sem predlagal, da se splošna poraba zniža linearno za 10 % in potem še  »štrleče« postavke (potni stroški, reprezentanca, sponzorstva, donatorstva ...) za dodatnih 20 %. Te privarčevane zneske pa bi dali v podhranjene investicije ali pa zmanjšali zadolževanje. Žal, s temi amandmaji na proračun nisem uspel prepričati večine svetnikov in  tudi nisem podprl proračuna.«

Svetnik Ivan Fras je potrdil županove besede, da so »pasove zategnili«, in sicer po priporočilu vlade za 5 % na vseh postavkah, razen na postavkah, ki zadevajo razdelitev sredstev, ki so izključno po pooblastilu župana. »Sicer pa v proračunu ni večjih investicij. Proračun pa je vedno preveč optimistično zastavljen, in sicer z namenom, da svetnike občinska uprava prepričuje, da se nekaj bo delalo, vendar do realizacije nikoli ne pride. V času, ko se je uveljavil ZUJIF, je naša občina zaposlila dva človeka, medtem ko drugi v javnem sektorju zaradi pomanjšanja mase za plače izgubljali sodelavce ...«

Odgovora na vprašanje, ali bi bil kakšen projekt/investicija v občini nujno potreben, pa ni dobil mesta v letošnjem proračunu, sta odgovorila sledeče:

Svetnik Ivan Fras meni, da so nekateri cestni odseki v občini nujno potrebni obnovitve, kakor tudi nekatere novogradnje cest. Pogreša tudi intenzivnejši pristop k realizaciji izgradnje pločnika od šole do lovskega doma, ker otroci ter drugi občani hodijo v zdravstveni dom po zelo prometni cesti, ki je zelo nevarna, ob tem pa omenja, da se občina sklicuje na neučinkovitost DARS-a. »Prav gotovo pa bi bilo potrebno po občini izgraditi kakšno čistilno napravo, predvsem za potrebe šole (eko šola), kakor tudi boljša igrala pri šoli in bolje vzdrževati samo okolico igrišč.«

Da vedno capljajo za dogodki oziroma razpisi, pa opozarja svetnik Petrovič. »Da ponazorim: Nekaj let smo se ukvarjali samo z investicijo v KUS, medtem pa so bili zunaj razpisi za širokopasovni internet v območju t.i. belih lisah z 80 % nepovratnimi sredstvi, razpisi za razvoj podeželja –obnova vaških domov, gradnja kanalizacij in čistilnih naprav … Sedaj pa nekaterih od teh razpisov več ni ali pa so se pogoji tako zaostrili, da so postali nezanimivi. Dobra zadeva je, da smo vpeti v pomurski krak vodovodnega sistema in ta investicija se bo začela v kratkem in bo zajela celotno občino.«

Glede sodelovanja občinskega sveta in župana je občinski svetnik Ivan Fras opozoril na nekorektno sodelovanje med nadzornim odborom občine in občino. »Nadzorni odbor je nadzorni organ, ki je v pomoč občinskemu svetu. Vse ugotovitve nadzornega odbora so bile do sedaj ignorirane ter nekateri sklepi nerealizirani. Sodelovanje z moje strani je dobro takrat, ko sam dam iniciativo na lastno pobudo ali na pobudo vaščanom mojega volilnega okoliša.«  Pogreša tudi večjo angažiranost občinske uprave, ki je po njegovi oceni premalo odzivna.

Svetnik Mirko Petrovič je mnenja, da je sodelovanje na načelni in človeški ravni dobro in korektno. »Problem pa je na vsebinski ravni, ko se naredi neka interesna koalicija in potem ti člani interesne koalicije podpirajo predloge župana ne glede na vsebino in ali so dobri ali slabi! Z amandmajem na Statut občine sem predlagal, da se težišče strokovne razprave prenese na delovna telesa občinskega sveta in da se  potem na sejah občinskega sveta potrjujejo odločitve delovnih teles. Seveda je interesna koalicija ta amandma  zavrnila, ker se potem lažje dela netransparentno.« Ob tem je omenil tudi primer, da se je interesna koalicija enkrat pri pripravi dvoletnega proračuna tajno sestala v vinski kleti in se uskladila (ob medsebojnih koncesijah), namesto da bi to opravili v pristojnih delovnih telesih občinskega sveta, kjer sodelujejo vsi svetniki, kot je to praksa drugod. Omenil je tudi svoj predlog za spremembo statuta, s katerim je želel, da bi bili posnetki sej dostopni vsej zainteresirani javnosti. »Tudi za ta predlog nisem dobil zadostne podpore, ker bi potem javnost hitro videla, kdo dela in kdo je samo županov glasovalni stroj.«