Babičev mlin v Veržeju - panonski plavajoči mlin na Muri

Babičev mlin na Muri v Veržeju je edini panonski plavajoči mlin v Prlekiji danes. Je krajevna, etnografska, zgodovinska in turistična značilnost Prlekije in s tem tudi Pomurja. Gre torej za edinstven spomenik slovenske kulturne dediščine neprecenljive vrednosti.

Mlini so v Sloveniji narodna značilnost. Raziskave kažejo, da je bilo nekoč na Slovenskem 3700 mlinov, kar pomeni, da je imela vsaka druga vas svoj, poseben in značilen tip mlina. Iz vojaškega zemljevida Avstro-Ogrske je razvidno, da je bilo na Muri od Kroga pa do Martina (hrvaška meja) kar 69 plavajočih mlinov. Leta 1910 so na obrežju Mure od srednje Bistrice do Razkrižja našteli 22 plavajočih mlinarskih hišic.

Ob Muri se je uveljavil panonski tip mlina, ki je med vsemi tipi največja posebnost. Gre za plavajoči mlin, ki popolnoma ali pa le delno plava na vodi. Gradili so jih zato, ker so reke v Panonski nižini velikokrat poplavljale. Ker je mlin plaval, se je skupaj z dvigom vode dvigal tudi mlin.

Babičev mlin v Veržeju

Babičev mlin je plavajoči, kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, vodni pogon pa na Muri. Namembnost mlina je obrtniška. Leta 1912 so Babičevi kupili Kolmaničev plavajoči mlin, vendar pa ga je požar leta 1927 popolnoma opustošil. Ljubezen do mlina je bila močnejša od številnih ovir, ki bi skoraj preprečile izgradnjo novega mlina. Babičevi so zavihali rokave in po letu dni je gladino Mure znova vzvalovalo mlinsko kolo. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega. Na kopnem je zrasla mlinarska hišica, na čolnih (kumpih) se je vrtelo pogonsko kolo, za prenos pogonske sile pa je služila jeklena vrv.

Toda tudi temu mlinu usoda ni bila naklonjena. Visoka voda je odnesla kumpe in mlinsko kolo. Oboje se je raztreščilo ob stebru železniškega mostu. S trmo, voljo in garanjem so Babičevi leta 1947 zgradili nov mlin. Z modernizacijo je mlin dobil elektriko, vodno kolo pa elektromotor. V sušnih mesecih se je vodno kolo zaradi tradicije sicer še vedno vrtelo, vendar pa je mlinarjevo eksistenco reševal ravno elektromotor.

Karmen Babič

Kasneje je Jožeta Babiča nasledil sin Mirč. Sredi dela ga je 11. julija 1990 doletela nova nesreča. Narasla Mura je ponoči odtrgala vodno kolo in ga odnesla. Začela se je gradnja že četrtega družinskega mlina. Pod vodstvom izkušenega tesarskega mojstra Franca Obrana in lastnika mlina Mirča Babiča je stekla akcija izdelave novega vodnega pogona. V rekordnih treh mesecih se je kolo ponovno vrtelo – in se še danes vrti. Sedaj mlin vodi Karmen Babič.

V mlinu vam ponujajo belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno moko, ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke.

Več fotografij v spodnji galeriji ...