Nina Serec - Prekmurka, ki je vstopila v svet dirkaških zvezdnikov

Nina Serec iz Kroga se je znašla med srečnicami, ki so imele možnost v živo spoznati elitne dirkače. Kot »dekle z dežnikom« je spoznala moto dirkača Marca Marqueza ter samo dogajanje na dirkah; vrnila se je polna pozitivnih občutkov in z željo še kdaj ponoviti tak dogodek. Za Pomurec.com je spregovorila o pripravah, vtisih ter osebnem srečanju z Marquezom.

Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da ste prejeli nagrado in postali dekle, ki bo držalo dežnik Marcu Marquezu?

Ti občutki so zares nepozabni, enkratni in neponovljivi! Šok, sreča, navdušenje, evforija ... vse obenem. Težko je z besedami opisati nekaj tako neverjetnega, kot je bilo tole presenečenje. Vsekakor pa dogodek, katerega ne bom nikoli v življenju pozabila!

Kako so potekale priprave na vaš odhod v Mugello?

Po oddaji sem najprej rabila kar nekaj dni, da sem sploh začela dojemati za kaj dejansko gre (smeh). Priprave so bile tako psihične kot fizične. Psihične, ker ne veš, kaj pričakovati. Tja greš popolnoma brez predstave, kako naj bi stvari potekale in kakšna bo tam tvoja vloga. Razen zgodbic, ki krožijo o teh dekletih, in to večinoma od laikov, ki imajo svoje domneve, kako tam stvari potekajo, nisem imela nobene informacije. Fizične priprave pa v smislu rekreacije, katera je pa že od prej del mojega vsakdanjika. Vsekakor pa ne smem pozabiti še šopinga s prijateljicami, frizerja ... Pač tipične "ženske priprave" (smeh).

Iz Ljubljane sva skupaj z mojim "bodyguardom", izvršnim producentom Gregorjem Česnikom, štartala v petek ob 6. uri zjutraj. Naj povem, da sem na pot šla popolnoma neprespana, saj zadnjo noč nisem spala niti sekunde. Adrenalin je delal na polno. Kljub temu pa sem komaj čakala, da prispemo v Mugello. Športna ekipa Kanala A je tja odpotovala že v sredo in so naju že pričakovali.

Okrog 10. ure sva prispela na kraj dogodka. Tam so nama predali posebne paddock vstopnice, potem pa se je začelo ... Bila sem zelo ponosna, ko sem na svoji prepustnici videla napis "HOSTESS - REPSOL HONDA TEAM". Prav ne dojemaš ..."Se to zares MENI dogaja ???"  Zadnji dan, v nedeljo, sem na to isto prepustnico dobila še posebno oznako rdeče barve "GRID GIRL", brez katere na pisto ne moreš, pa čeprav greš skupaj z mehaniki. Vse te malenkosti se ti, ko si tam in to doživiš, zdijo kot dodajanje biserov na ogrlico.

Koga vse ste spoznali tam, kakšna so bila ta srečanja? Kako ste se počutili med dirkači in ostalo ekipo?

Torej, po prihodu v paddock sem najprej spoznala našo športno ekipo Moto GP-ja na Kanalu A, z Gaberjem Kržišnikom na čelu, ki je bil tudi glavni "krivec", da je celotno presenečenje sploh uspelo. Fantje so res 1 a! Z Gaberjem sva potem odšla do Hondinega menedžerja Rhysa, kateri je bil moj "vodič" skozi celotni dirkaški vikend. Že na začetku sem najprej pomerila outfite, katere sem potem imela pri sebi, temu ni manjkala niti "marela".

Naj povem, da sem bila izjemno presenečena nad njihovim toplim sprejemom in njihovo dostopnostjo. Lahko rečem, da ko si enkrat njihov, si res kot del ekipe in te imajo za svojega. Vsi tisti stereotipi, ki jih ljudje pišejo po raznih forumih – da so ta dekleta tam sužnje, da jih izkoriščajo itd., so dejansko samo stereotipi. Jaz lahko iz prve roke povem, da so tam ravnali z mano kot s princesko! Tudi na kosilo sem hodila skupaj z ekipo, se med odmori družila z njimi, klepetala in se kaj pohecala. Skupaj smo v boxih spremljali treninge, ogrevanja in seveda dirko. Enostavno – bila sem HONDA (smeh). Ne morem prehvaliti Rhysa, ki je bil vedno na voljo in me usmerjal, prav tako Gregorja Česnika, ki me je vozil po Italiji, me čuval, spodbujal in navijal zame. Zares vsi so me zelo zelo pozitivno presenetili! Malo za šalo, malo zares, ampak skoraj lahko rečem, da domačih nisem niti malo pogrešala, pa čeprav so bili vsi tam moji "novi prijatelji". Bili so kot moja družina.

Kako je potekalo delo hostese na dirki?

S svojim delom kot hostesa sem nastopila v soboto,  ko so bili prvi treningi in pozneje kvalifikacije. Dekleta smo bila pred boxi vsakič približno po 1 uro, medtem pa smo nastopila še na PIT LANE-u, kjer si lahko obiskovalci z VIP vstopnicami iz razdalje pribl. 5–10 m ogledajo boxe, dobijo od hostes posterje njihovih favoritov in posnamejo kakšno fotografijo s hostesami. Okrog 11. ure je sledila pavza za kosilo in krajši oddih. V primerjavi z ostalimi ekipami mi je bilo všeč, da Hondin team od svojih hostes ne zahteva, da se cel dan sprehajajo po paddocku in nastavljajo fotografskim objektivom ampak so na "delovnem mestu" samo takrat, ko so na dirkališču tudi njihovi dirkači. Kar potrjuje, da imajo profesionalni odnos in delujejo res kot ekipa. Konec koncev je Moto GP motoristična dirka, ne pa modna pista. Hostese so samo recimo češnja za povrh (smeh).

Kakšno je bilo vaše srečanje z Marcom Marquezom in samo dogajanje na dirki?

Dan D je bil seveda v nedeljo, na dan dirke. Po prvih opravljenih treningih in pit lane-u je spet sledila pavza. Takrat je sledilo mojih pet minut. Menedžer Rhys je prišel do mene in me peljal v kamion k samemu THE Marcu Marquezu. S sabo sem vzela moje zahvalno darilo zanj, in sicer kolesarsko čelado s komično grafiko, ki so jo izdelali posebej za Marca v podjetju mojega zelo dobrega prijatelja – NICOLETTI RACING DESIGN iz Žirov, ročno pa jo je poslikal znan tattoo mojster Jure Mozina. Za kolesarsko čelado smo se odločili, ker predvidevam, da ima že celo kopico moto čelad, vem pa, da je tudi strasten kolesar.

Pred vstopom v kamion sem čutila metuljčke, bila polna pričakovanj ... vauuu .... Končno se spoznava! Marc seveda vedno nasmejan in otroško razposajen me je pozdravil: "Hello Nina! How are you?" Segla sva si v roko in se, kot se spodobi za Italijo, poljubila na obe lici. Kar smejalo se mi je (smeh).  Po kratkem klepetu sem mu predala darilo in mu ob tem razložila, kaj pomenijo liki na njej. Darila je bil zelo vesel. Nekaj besed sva spregovorila tudi v španščini, kar se mu je zdelo zelo prisrčno. Rhys je vse skupaj fotografiral in uspel ujeti tudi v kratek video. Ko sva z Rhysom prišla ven, me je spreletelo ob pogledu na množico, katera je vztrajno stala pred njegovim kamionom in upala, da bi ga lahko vsaj za nekaj sekund od daleč videla. JAZ pa sem ga pravkar spoznala! Imela sem nasmeh do ušes in iskrice v očeh, Rhysu pa se je sladko smejalo, da je nekoga tako osrečil. Res lahko še enkrat povem, da so me vsi razvajali in mi poskušali to izkušnjo narediti čarobno in nepozabno. Kar jim je definitivno uspelo!

Skozi celotni vikend nisem čutila nobenega strahu ali nesproščenosti, razen tik pred odhodom na pisto oz., ko smo čakali da je bilo vse nared za odhod in je mehanik dal povelje "Ok, lets go!". Takrat sem začutila – ok, zdaj gre pa zares! Ne samo, da sem bila tam popolnoma brez izkušenj, poleg tega smo na pisto šli prvi! Ko sem takole ponosno korakala z ekipo, praktično na očeh celega sveta, nog od samega navdušenja in evforije skorajda nisem več čutila! Prišla sem do Marcovega štartnega mesta, odprla marelo in čakala, da se pripelje moj favorit. Že od daleč sem slišala motorje, kako se približujejo ... Ko sem tako stala zraven njega, sem pomislila na domače in vse prijatelje ... kot če bi jim mahala v Krog iz vrha Mount Everesta (smeh). Smešno, ampak resnično. Teh minut ne bom pozabila nikoli v življenju!

Po začeti dirki sem ostala v boxu in z ekipo spremljala dirko ter obenem navijala za naša dirkača. Žal je Marc ni odpeljal do konca, ampak moji občutki niso bili zato nič manj lepi. Seveda sem upala na stopničke, ampak vse to je del tega športa.

Po končani dirki smo se počasi odpravili nazaj proti domu. V meni so bili mešani občutki veselja in žalosti. Že od nekdaj namreč obožujem Italijo in njihov stil življenja. Kot malo mlajša sem bila samouk italijanščine, saj me je pritegnil tudi njihov jezik.

Ko sem se v ponedeljek zbudila v svoji postelji, sem razmišljala o tem, da kovčkov sploh ne bi razpakirala in šla nazaj tja (smeh). Bilo je fantastično!!!

Kaj ste izvedeli/spoznali o Marcu Marquezu oz. kakšen je bil vaš vtis o njem? Sta ostala v stikih?

Marc Marquez je samo potrdil moje predstave o njem. Je izjemen talent, poln ekstremov in nepričakovanih ter drznih dirkaških manevrov, kot oseba pa poln pozitivne energije, vedno nasmejan in razposajen. Za razliko od nekaterih ostalih dirkačev ostaja poleg zvezde elitnega razreda še vedno Marc. Name je naredil velik vtis predvsem s svojo pristnostjo in dostopnostjo. Zares mali veliki mojster! (smeh) V stiku smo prek njegove Facebook strani, osebno pa z njihovim menedžerjem, s katerim se že dogovarjava za naslednji predvideni obisk v Brnu na Češkem.

Kakšni so bili odzivi okolice, ko so izvedeli, da boste vi »dekle z dežnikom«?

Večina ljudi iz okolice je bila skupaj z mano zelo veselih, se pa vedno najdejo "svetle" izjeme, katere prevzame nevoščljivost, izmišljevanje sočnih zgodbic in kritik o ljudeh, katerih ne poznajo ne od blizu, ne od daleč. Ko vstopiš v "svet slavnih", rabiš malo časa, da se adaptiraš na to, trenutno pa lahko rečem, da se me take stvari več ne dotaknejo. Sem zelo ponosna nase, obenem pa hvaležna vsem tistim, ki me podpirajo, spodbujajo in ostajajo moji zvesti in dobri prijatelji.

Na dirki takrat Marquez ni imel sreče. Ali ste ga mogoče vi s svojo prisotnostjo tako zmešali?

Hahahaha ... mogoče pa res (smeh). Šalo na stran ... Sama sem mnenja, da je v Mugellu šlo za kombinacijo dveh tveganih dejavnikov: eno najbolj, če ne najbolj, nevarnih dirkališč v tem elitnem razredu in mladega dirkača, ki s svojim pogumom, drznostjo in vožnjo "na vse ali nič" jemlje dih marsikateremu gledalcu.

Marcov stil vožnje, sploh v zadnjih krogih, ga je na dirki v Mugellu stal stopničk. Ampak to je pač on. Na srečo jo je odnesel brez hujših poškodb, dvomim pa, da se bo zaradi te dirke v bodoče spremenil njegov stil vožnje.

Moto GP dirke rabijo dogajanje ter pestrost. In mladi Marc, sploh ne dvomim, bo poskrbel še za obilico tega. Zame ostaja top favorit!

Kakšni so bili vaši vtisi po dirki? Bi si dogodek želeli še kdaj ponoviti? 

Zdaj, ko je že skoraj mesec od tega, je dosti nostalgije in želje, da se še kdaj pridružim tej super ekipi. Velikokrat si rada še ogledam slike in kakšen video od tam, ob tem pa me prevzamejo lepi občutki. Želja, da bi še kdaj nastopila kot hostesa na dirkah Moto GP-ja, vsekakor je, tako kot tudi možnost. Žal je tako, da si stroške poti in bivanja kriješ sam, zato se tudi z menedžerjem dogovarjava za naslednjo meni najboljšo opcijo – Brno. Načeloma bi pa lahko bila na vsaki dirki, če bi mi to seveda dopuščale finance. Ostali smo dobri prijatelji in v kontaktu. Povedali so mi, da so bili z mano zelo zadovoljni, zato bodo veseli, če še kdaj pridem k njim.

Tudi sicer menda gojite strast do motorjev. Kdaj ste se začeli zanimati za motorje? Kaj vam pomeni vožnja z motorjem?

Sama imam že od mladih let, od začetka osnovne šole, rada vse, kar je povezano z adrenalinom in hitrostjo. Že v 4. razredu smo se na skrivaj vozili z "vaškimi" motocikli, v čemer sem zmeraj zelo uživala. Sedaj, ko smo malo starejši, pa sem več ali manj vedno imela okrog sebe prijatelje, motoriste, poleg katerih pa je naraščala tudi moja strast do motorjev. Dirke Moto GP spremljam že dalj časa, bolj intenzivno pa zadnja 4 leta. Kot pravijo, je motociklizem nekaj, kar te prevzame ali pa sploh ne. Mene vsekakor je in uživam v vožnji z motorjem. Rada imam tudi zelo hitro vožnjo, vendar je prav, da sediš na motorju osebe, kateri zaupaš. Pri hitrostih čez 200 km/h te prevzame občutek adrenalina, "udobnega" strahu, užitka in svobode. Vsaka vožnja je zgodba zase. Sama zaenkrat še ne vozim motorja, je pa to vsekakor eden izmed mojih naslednjih planov.

Ste utrinke z dirke morda obeležili tudi v spominski vitrini?

Zaenkrat še nimam spominske vitrine, jo bom pa vsekakor imela. Trenutno čakam še vse fotografije, ob koncu sezone tudi outfit, katerega sem imela oblečenega in še kakšen spominek. Ta izkušnja ima sedaj posebno mesto v mojem srcu in si zasluži posebno mesto tudi v stanovanju.