Občina Ljutomer: Občina se v zadnjih treh letih ni dolgoročno zadolževala

V seriji intervjujev pomurske župane sprašujemo o aktualnem delovanju pomurskih občin, večjih projektih, ki se jih lotevajo na občinski ravni, težavah v občinah in o delovanju občinske uprave. Ob mnenju župana povprašamo tudi nekaj članov iz občinskega sveta, da izrazijo svoj pogled na delovanje občine v trenutnem mandatu.

V tokratnem intervjuju je bila naša sogovornica županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba.

1. Kateri so trenutno večji projekti, ki jih izvajate v občini?

Poleg vsebinskih sprememb, kot je na primer Občinski prostorski načrt, ki je bil pravkar sprejet in je upošteval približno 450 pobud občanov za spremembe in dopolnitve, izvajamo tudi številne infrastrukturne projekte: vodovodno omrežje – Sistem C (odločba o kohezijskih sredstvih do konca junija); zagotovitev prostorov za izvajanje dejavnosti Glasbene šole; Komunalna ureditev Puchove poslovne cone (izvedba 2013 in 2014 v skladu s pogoji razpisa na podlagi katerega smo dobili cca. 506.000 evrov); izgradnja kanalizacije na prispevnih območjih čistine naprave Ljutomer (Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Pristavi, v dolžini 2088 metrov. Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Stročji vasi, v dolžini 1830 metrov. Rekonstrukcija odsekov kanalizacijskega omrežja v Ulici Viktorja Kukovca, na Soboški cesti, na Ormoški cesti ter v Kidričevem naselju. Za ulico A. Trstenjaka je naročena izdelava projektne dokumentacije, izvedba se načrtuje v naslednjem letu.).

Nadalje, izgradnja kanalizacijskega omrežja za Noršince in del Babincev v dolžini 1824 metrov, za preostali del Babincev je naročena projektna dokumentacija; zamenjava celotne komunalne infrastrukture na Juršovki (leto 2013 in 2014); obnova spomenika dr. Franca Miklošiča, obeh portalov in stopnišča pred župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru; zaključujemo z obnovo petih gasilskih domov; asfaltiranje nevarnih odsekov lokalne ceste na Stari cesti; izgradnja kolesarske steze do Radomerja – čakamo na rezultate razpisa; energetska sanaciji Golarjeve šole – čakamo na rezultate razpisa; ureditev dovoza do OŠ Ivana Cankarja; modernizacija JP Koračice Trnovci z občino Sveti Tomaž; rekonstrukcija mrliške vežice v Ljutomeru; odvajanja in čiščenje odpadnih voda (kanalizacija Kamenščak) – prijavili na razpis za kohezijska sredstva; skejt steza in košarkaško igrišče – čakamo na rezultate razpisa za sofinanciranje; dokončanje rekonstrukcije garderob na nogometnem igrišču v Ljutomeru; projektna dokumentacija OŠ Cezanjevci; Interreg projekt Pemures (http://www.pemures.com/cms/index.php/sl/) in projekt Trajna mobilnost.

2. Kako ocenjujete proračun za letošnje leto. Ste kaj "zategnili" pasove, ali je optimistično zastavljen?

Proračun načrtujemo realno in obenem tako, da od približno 8 milijonov evrov davčnih prihodkov namenimo dobrih 5 milijonov evrov za storitve in subvencije za občane, preostali del pa uporabimo kot lastno udeležbo pri investicijah, ki jih v čim večji meri poskušamo financirati iz nepovratnih sredstev. Obenem pa smo pocenili delovanje občine za cca. 200 tisoč evrov, znižali smo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in nismo zviševali cen javnih storitev.

3. Kakšna je trenutna zadolženost občine in ali do konca mandata planirate še kaj dodatnih zadolžitev?

Občinski svet v prejšnji sestavi je potrdil izvedbo projektov z nizkim deležem sofinanciranja, tako je bilo 2007 odobreno zadolževanje v višini 1,08 milijona evrov za obnovo kopališča (kredit do avgusta 2022), v letu 2009 je bilo odobreno zadolževanje 1,2 milijona evrov za Osnovno šolo Stročja vas (kredit do septembra 2024) in 5,6 milijona evrov za dvorano ŠIC.

Občina se v zadnjih treh letih ni dolgoročno zadolževala. 

Zadolženost občine je v tem trenutku 80 odstotkov zakonsko dovoljenega zneska. Skupno stanje zadolženosti iz naslova dolgoročnega zadolževanja občine je na dan 31. 12. 2012 znašalo 6.464.662 evrov, od tega 1.752.858 evrov iz naslova dolgoročnih kreditov in 4.711.804 evrov iz naslova obveznosti do podjetja Finor leasing za financiranje ŠIC Ljutomer.

V letu 2012 je občina za dva kredita odplačala skupaj  170.000 evrov glavnice, in sicer za:

Dolgoročni kredit za rekonstrukcijo letnega kopališča v Ljutomeru in izgradnjo komunalne infrastrukture v industrijski coni, najet v letu 2007 pri NLB, d. d., Ljubljana v višini 77.143 evrov. Obveznosti občine po tem kreditu se iztečejo avgusta 2022.

Dolgoročni kredit za izgradnjo OŠ, vrtca in telovadnice v Stročji vasi, najet v letu 2009 pri Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja – Banka Koper v višini 92.857 evrov. Obveznosti občine po tem kreditu se iztečejo septembra 2024.

Pregled odplačila:

Stanje zadolženosti Občine Ljutomer iz naslova najetih dolgoročnih kreditov, ki se prikazujejo v računu financiranja je na dan 31.12.2012 znašalo 1.752.858 evrov Obveznosti iz izdanih jamstev na dan 31. 12. 2012 Občina Ljutomer ni imela.

V Računu  financiranja ni zajeto odplačilo finančnega najema za ŠIC Ljutomer, ki se v skladu s kontnim načrtom izkazujejo v A bilanci prihodkov in odhodkov. Občina je v letu 2012 odplačala iz naslova finančnega najema družbi Finor leasing 452.333 evrov, neodplačani dolg na dan 31. 12. 2012 pa se izkazuje v višini 4.711.804 evrov.

Skupno stanje zadolženosti iz naslova dolgoročnega zadolževanja občine na dan 31. 12. 2012 znaša 6.464.662 evrov.

4. Katerih projektov (reševanja katere problematike) bi se bilo po vašem mnenju v občini v bližnji prihodnosti (nujno) še potrebno lotiti?

Okolju prijazna energetika in kmetijstvo imata zelo veliko potenciala v našem okolju, za vsaj 300 novih delovnih mest.

Čeprav smo več kot tričetrt obljub v programu dela uresničili, bi naši občini zelo prav prišla 10 milijonska investicija v energetiko, ki je bila onemogočena, preden je sploh prišla v fazo resnega odločanja (bilo je več interesentov za prevzem koncesije). Kot se spomnite, je odlok o soproizvodnji električne energije bil po enoletni obravnavi na občinskem svetu brez argumentov zavrnjen (dvakrat potrjen, na sklepni obravnavi zavrnjen) s strani »trdne večine«. S tem smo se odpovedali številnim delovnim mestom, ne zgolj neposredno zaposlenim, ampak tudi delovnim mestom pri dobaviteljih. Ironično nam za takšen projekt ne bilo potrebno zadolžiti občine niti za cent, nasprotno gospodarstvo in posamezniki bi imeli bistveno nižji strošek ogrevanja.

V kolikor pa bi se tudi zadolževali za takšne namene, ki ustvarjajo delo in na Ljutomer vežejo širšo okolico, bi se tovrstne investicije hitro povrnile. V sedanjem stanju teh možnosti zadolževanja nimamo, ker smo sedaj, ko je potrebno poganjati gospodarstvo, zakreditirani za naslednjih 10 let.

Ozirati se v zamujene priložnosti sicer nima posebnega učinka. Podporniki zagona gospodarstva, torej ljudje vpeti v delovanje občinskih organov in krajevnih skupnosti, kot tudi številna podjetja in gospodarstveniki, smo storili vse kar je v naši moči, pa vendar ni bilo dovolj. Zato raje aktivno delamo naprej na pridobivanju investitorjev in ustvarjanju privlačnih pogojev za gospodarstvo (tudi z novo poslovno cono v Ljutomeru).

5. Kako poteka delo v občinskem svetu – je sodelovanje korektno, se da normalno delovati, ali je včasih težko?

Brez napora ni napredka.

Svetnik Branko Smodiš

Za mnenje o delovanju v občini in zadovoljstvu z doslej opravljenim delom smo povprašali tudi občinski svet. Svoj pogled na delovanje občinske uprave sta nam zaupala občinska svetnika Janez Kardoš (Zares) in Branko Smodiš (SD, poslanec v DZ).

Na vprašanje, kako ocenjujeta storjeno v občini v tem mandatu in ali bi se dalo storiti kaj več, je občinski svetnik Janez Kardoš odgovoril, da je bilo v občini Ljutomer, kljub zelo slabemu finančnemu stanju ob začetku mandata, v tem obdobju storjeno zelo veliko. »Zelo pomembno se mi zdi, da je občini ob konsolidaciji finančnega stanja uspelo uresničiti tudi večino točk programa oz. obljub, ki smo si jih zastavili v Prleškem razvojnem partnerstvu pred nastopom mandata. Kljub storjenemu menim, da bi se lahko storilo tudi več, posebej, če aktivnosti partnerstva zaradi različnih interesov podpisnikov ne bi popolnoma zamrle«, meni Kardoš.

Občinski svetnik in poslanec v Državnem zboru Branko Smodiš pa meni, da mandat še ni zaključen, zato ni mogoče podati neke končne ocene. »Če primerjamo trenutni mandat s prejšnjim mandatom, lahko ugotovimo, da smo bili v obdobju 2006–2010 priča večjemu številu investicij. Tako je bilo urejeno ljutomersko kopališče, del cestne infrastrukture, zgrajena osnovna šola in vrtec v Stročji vasi ter nova športna dvorana v Ljutomeru, ki je bila v predvolilnem času tarča številnih kritik, čeprav se v objektu skozi leto odvijajo številne aktivnosti in je po mojem mnenju opravičil svoj namen. Sicer se je občina v ta namen zadolževala, toda vemo, da je potrebno za tovrstne investicije in tudi koriščenje nepovratnih sredstev pri različnih projektih zagotavljati lasten sofinancerski delež, ki ga je pogosto mogoče zagotoviti zgolj s krediti,« pojasni Smodiš, in doda, da je od investicij v prejšnjem mandatu moteča zgolj podoba Glavnega trga, ki nikakor ne zaživi, pa tudi del trga, ki je obremenjen s prometom, je v klavrnem stanju, kot sam pravi, pri čemer se mu zastavlja vprašanje o kvaliteti gradnje. 

Smodiš še dodaja, da je trenutno vodstvo občine uspešno realiziralo določene projekte, ki so bili zastavljeni v prejšnjem mandatu. »Županji je potrebno priznati, da veliko pozornosti namenja trajnostni mobilnosti, kar je prepoznala tudi Evropska unija in občino Ljutomer uvrstila med tri finaliste na področju trajnostnih mestnih prometnih načrtov,« še pove, ter nadaljuje, da je napredek v občini viden tudi pri izgradnji kanalizacijskega omrežja in pomurskega vodovoda, kjer gre vsa pohvala g. Janezu Rožmarinu.

Vendarle pa meni, da bi se dalo storiti še več. »Vendar je občinski svet občine Ljutomer na predlog županje izglasoval sklep, da se nepovratna sredstva (1 mio. evrov), ki jih je občina dobila na razpisu za ŠRC Ljutomer (športno rekreacijski center), vrnejo. Čemur sva svetnika Socialnih demokratov odločno nasprotovala«.

»Ob spremljanju medijev lahko opazimo, da županja namenja veliko pozornosti udeležbi na različnih prireditvah v organizaciji društev in drugih organizacij ter s tem ohranja stik z občankami in občani,« še pove in izrazi prepričanje v to, da bomo do konca mandata priča še nekaterim investicijam. »Gotovo pa za vsakega politika, tudi župana, velja, da se njegova uspešnost meri z uspešnostjo doseganja ciljev, ki si jih je sam zastavil pred nastopom mandata,« zaključi Smodiš.

Svetnik Janez Kardoš

Glede letošnjega proračuna je Janez Kardoš odgovoril, da je proračun dokument, s katerim nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Sam je s proračunom Občine Ljutomer za leto 2013 v glavnem zadovoljen, saj so, kot pravi, vanj zajete skoraj vse nujno potrebne investicije, seveda v skladu s finančnimi možnostmi. Zaveda pa se, da so želje in potrebe lokalnega okolja velike, vendar pa, kot poudarja Kardoš, »pri tem ne smemo pozabiti, da je pred nami zelo velika investicija – oskrba s pitno vodo, izgradnja sistema C«.

Branko Smodiš je povedal, da kot je javnosti že znano, so se pri sprejemu proračuna pojavile določene težave. »Po mojem mnenju je županja premalo upoštevala predloge občinskih svetnikov oziroma svetniških skupin. Na koncu smo svetniki kljub neupoštevanju naših pripomb proračun sprejeli, predvsem zaradi odgovornosti do gradnje C kraka pomurskega vodovoda," pojasni sprejem proračuna, obenem pa dodaja, da je bila njihova želja, da bi se pri določenih postavkah kaj privarčevalo. »Ne razumem zakaj se v trenutnih kriznih časih v proračunu nahajajo visoke postavke za delovno uspešnost občinske uprave, izplačevanje nadurnega dela, pisarniški material, založniške storitve, oglaševalske storitve ter izplačevanje dnevnic in hotelskih storitev. Sredstva za omenjene postavke so višja od realizacije v letu 2012 in prepričan sem, da je to nekorektno do občank in občanov«.

»Dejstvo je, da je županja tista, ki predlaga proračun, vendar bi vseeno morala imeti posluh za predloge občinskih svetnikov in posledično bi sprejeli boljši proračun, ki bi temeljil na širokem soglasju,« meni Smodiš.

Na vprašanje, ali bi bil kakšen projekt/investicija v občini nujno potreben, pa ni dobil mesta v letošnjem proračunu, Janez Kardoš odgovarja, da je projektov oz. investicij, ki so nujno potrebni, pa v letošnjem proračunu niso dobili mesta, v Občini Ljutomer več, »sam pa ne bi želel nobenega posebej izpostaviti, saj je vsak projekt za prebivalce okolja, na katerega se nanaša, zelo pomemben«.

Branko Smodiš ob tem poudari, da je omenil, da so na določenih postavkah nerazumljivo visoka sredstva. Kot še pove, so skupaj z nekaterimi svetniki bili mnenja, da bi v aktualnem proračunu morali zagotoviti sredstva za ureditev ljutomerskega pokopališča ter cest in pločnikov, izgradnjo nujno potrebnega mostu do športne dvorane v Ljutomeru (zaradi zagotavljanja večje varnosti) in vzpostavitev javno dostopne WI-fi točke. »Menim, da so to korektni predlogi, ki so realno izvedljivi, vendar jih najbrž ni predlagala "primerna" skupina občinskih svetnikov, zato v proračunu niso upoštevani«.

Glede dela v občinskem svetu in sodelovanja občinskega sveta in županje je občinski svetnik Janez Kardoš povedal, da v vsakem okolju, kjer je potrebno usklajevati interese več ljudi, delo ni enostavno. Občinski svet Občine Ljutomer šteje 21 svetnikov, zato se mu zdi normalno, da se pogledi na reševanje posameznega problema občasno zelo razlikujejo. »Menim, da nam občasno vsem primanjkuje malo več tolerantnosti oziroma želje upoštevati mnenja in argumente drugače mislečih, zaradi česar se  pogosto dogaja, da se o posameznih točkah ne odločamo na podlagi strokovnih podlag in argumentov, ampak na podlagi nekih drugih interesov. Prepričan sem, da bi z malo več volje in pripravljenosti na kompromis, delo občinskega sveta lahko bilo veliko učinkovitejše. Ne glede na vse, svoje sodelovanje s svetniki in z županjo ocenjujem kot zelo korektno«.

Branko Smodiš glede dela v občinskem svetu in sodelovanja z županjo pove, da je to najbolj žalostna zgodba trenutnega mandata. »Seje OS Občine Ljutomer so tarča posmeha celotne regije in še širše. Odnosi so na izjemno nizkem nivoju in vsaka seja predstavlja zgolj prostor za obračunavanje. Krivi smo tako svetniki kot županja, moram pa priznati, da sem od županje pričakoval več sposobnosti za povezovanje. Še nekaj časa nazaj je bilo aktualno Lotmerško razvojno partnerstvo, ki je temeljilo ravno na nekem širokem sodelovanju v dobrobit vseh občank in občanov. Menim, da so prav skrhani odnosi med temi partnerji osnovni razlog za trenutno stanje v občini. Ker Socialni demokrati nikoli nismo bili del tega partnerstva, bi bilo nekorektno, da govorim o razlogih za njihove spore. Težko pa verjamem, da so resno želeli zasledovati cilje partnerstva, saj drugače le-to ne bi tako neslavno propadlo«.

Smodiš o delu v občinskem svetu pove, da so se Socialni demokrati po volitvah in solidnem rezultatu odločili, da konstruktivno sodelujejo pri delu občinskega sveta. »Ker pa takoj po volitvah nismo želeli podpreti sestave Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, se je po nas zlila gnojnica in obračunavanje na osebnem nivoju. Še danes sem trdno prepričan, da je bil tisti predlog v popolnem neskladju z volilnimi rezultati in v nasprotju s temeljnimi demokratični načeli. Od takrat je šlo vse samo še navzdol. Sam razumem politiko kot izmenjavo predlogov in stališč, ne pa prostor, ki se zlorablja za osebna obračunavanja. Županja in občinski svetniki vodimo neke osebne obračune, žrtve pa so občani. Tudi tožba proti skupini občinskih svetnikov, ki je bila pred dnevi zavržena, je dokaz izredno slabih odnosov in tipičen primer osebnega obračunovanja«, delo in odnose v občinskem svetu pojasni Smodiš.

»Socialni demokrati bomo do konca mandata podpirali dobre predloge, vsekakor pa se že danes pripravljamo na naslednje lokalne volitve, kjer bomo ponudili alternativo. V kolikor bo pa zaupanje ponovno pridobila sedanja županja, pa ji bomo pri njenem delu, ne glede na trenutne odnose in določene zamere, nudili podporo. Pričakujemo pa, da bo imela več posluha kot danes,« zaključi Smodiš.