GLOBALNO
Poteka razprava o novem zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Na ministrstvu za delo so pripravili nov zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim želijo povečati enake možnosti moških in žensk na trgu dela s spodbujanjem očetov k večjemu koriščenju starševskega dopusta. Predlog zakona je od včeraj v enomesečni javni razpravi, uveljavitev zakona pa je predvidena naslednje leto.
Glavni razlog za njegov sprejem je implementacija evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo. Starševsko varstvo in še zlasti starševski dopust po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak pomembno prispeva k odpravljanju razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, saj omogoča, da ženske po rojstvu otroka ostanejo aktivne na trgu dela. Njegov namen je tudi spodbujanje bolj enakovredne porazdelitve obveznosti varstva in nege otrok med ženskami in moškimi. Ministrica je tudi opozorila, da se danes kar nekaj očetov ne odloči za koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka zaradi negativnih odzivov s strani delodajalca.
FOTO: bibaleze.si
Predlog uvaja termina materinski in starševski dopust
Predlog zakona spreminja termine v trenutni ureditvi, in sicer namesto porodniškega dopusta uvaja termin materinski dopust, namesto posvojiteljskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka pa uvaja termin starševski dopust. Materinski dopust v dolžini 105 dni lahko po predlogu zakona koristi samo mati, 260 dni starševskega dopusta pa si razdelita mati in oče po 130 dni, pri čemer je 30 dni dopusta neprenosljivega in ga morata izkoristiti mati in oče. V primeru prepovedi približevanja ali ugotovitve centra za socialno delo, da eden od staršev očitno zanemarja otroka, do neprenosljivosti 30 dni starševskega dopusta ne bo prišlo in bo lahko eden od staršev v celoti izkoristil 260 dni starševskega dopusta.
Koriščenje starševskega dopusta po besedah generalne direktorice direktorata za družino Ane Vodičar ne pomeni, da mora biti starš odsoten z dela neprekinjeno 30 dni, ampak se lahko partnerja dogovorita, kako bosta koristila odsotnost. Za očete so predvideli tudi bonus dneve, in sicer v primeru koriščenja več kot 60 dni starševskega dopusta bo družina dobila dodatnih 10 dni dopusta, v primeru več kot 90 dni starševskega dopusta pa bo dobila dodatnih 15 dni dopusta.
Večja prožnost pri dogovoru o izrabi starševskega dopusta
S predlogom zakona uvajajo tudi večjo prožnost pri dogovoru o izrabi starševskega dopusta, saj bo po novem mogoče dogovor spremeniti tudi v času koriščenja starševskega dopusta. Starša pa bosta z vsebino dogovora zgolj seznanila delodajalca, ki mora to zakonsko pravico staršev spoštovati.
Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igorja Antauer pa ta rešitev, da starša delodajalca zgolj seznanita z dogovorom o koriščenju starševskega dopusta, ni dobra. "Načeloma bo verjetno reakcija delodajalca ta, da bo počakal na prvo napako takega delavca in mu dal odpoved oziroma da bo to upošteval pri odločanju o tistih, ki jih bo odpustil," je dodal.
Antauer je kot argument proti taki zakonski rešitvi navedel morebitne težave manjših delodajalcev pri zagotavljanju delovnega procesa. Prepričan je, da bi se moral delavec o koriščenju starševskega dopusta dogovoriti tudi z delodajalcem. Ob tem je sicer priznal, da je že zdaj praksa večinoma taka, da se delavec o tem pogovori z delodajalcem.
FOTO: bibaleze.si
Podaljšuje se pravica do krajšega delovnega časa
Vodičarjeva je še pojasnila, da podaljšujejo pravico do krajšega delovnega časa do zaključka prvega razreda osnovne šole, pri čemer bosta morala to pravico vsaj eno leto koristiti oba. Zdaj so lahko starši enega otroka koristili krajši delovni čas do tretjega leta otrokove starosti, pri dveh otrocih pa do šestega leta najmlajšega otroka.
Pri otroškem dodatku so spremenili višino dodatka v primeru enostarševskih družin z 10 na 30 odstotkov. Spremenili pa so tudi dodatek za nevključenost v vrtec, ki ga bodo po novem podeljevali samo do otrokovega 3. leta starosti, saj želijo vzpodbuditi vključenost otrok drugega starostnega obdobja v vrtec.
Zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce
Poleg tega predlog zakona prinaša zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce, ki jim ne bo več treba izpolnjevati obrazca o osnovi za odmero nadomestila pri dopustih in sporočati podatke o prenesenem dopustu. Te podatke bodo na ministrstvu pridobivali od Dursa. Poenostavitev dela pa bodo občutili tudi na centrih za socialno delo, saj bodo med drugim pošiljke vročene z navadno pošto, kar bo prineslo tudi prihranke.
Za starševski dodatek, ki ga v največji meri prejemajo študentke oziroma osebe, ki prej niso bile v sistemu zavarovanja za starševsko varstvo, določajo višjo višino, ki je trenutno več kot 250 evrov mesečno. Ob tem je Vodičarjeva poudarila, da bo v posebnih okoliščinah mogoče prejemanje starševskega dodatka podaljšati na podoben način, kot je predvideno podaljšanje starševskega dopusta.
Zakon so popravili v skladu z opozorili centrov za socialno delo, tako bo npr. v primeru smrti otroka starševski dopust prenehal po 10 dneh in ne več takoj. Pravico do plačila prispevkov zaradi varstva štirih otrok, ko se nekdo odloči, da bo zapustil trg dela in ostal doma z otroci, pa predlog zakona omejuje z vstopom najmlajšega otroka v osnovno šolo, zdaj je bila pravica priznana do 10. leta starosti najmlajšega otroka.
Vir: STA
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.