Bruselj - več kot le evropska prestolnica

Bruselj je glavno in največje mesto Belgije, na svetovni zemljevid pa se je uvrstil z ustanovitvijo Evropske unije, saj je v Bruslju sedež večine evropskih institucij. Za Bruselj velja, da je razdeljen na dva dela - novi evropski in stari del.

V vsej Evropi se nobeno mesto ne omenja v medijih pogosteje kot belgijska prestolnica Bruselj. V vsakem časopisu in v vsakem jeziku je ime tega mesta omenjeno vsaj enkrat na dan. Toda Bruselj je še kaj več kot zgolj politično središče Evropske Unije. Belgijska prestolnica je prikupna, čudovito lepa ter polna znamenitosti in raznolikega življenja. Ime Bruselj (Bruocsella) pomeni »kapela v močvirju«, kar je treba povezati z lego ob reki Senne.

Zgodovina Grand Placea je zrcalna podoba zgodovine mesta. Kot trg in tržnico so ga ustanovili v 12. stoletju, potem pa je privlačil cehe in nenazadnje tudi mestno upravo, da so okoli njega postavili svoje razkošne cehovske hiše, ki so pričale o njihovi blaginji. Bruselj in njegov trg sta postala v visokem srednjem veku eno najpomembnejših trgovskih in finančnih središč v Evropi. Do leta 1695 je bil Grand Place živahno prizorišče za trgovino in pretovarjanje. Potem pa so francoski topovi z tridnevnim bombardiranjem končali to živahno dogajanje. Danes pa je spet srce Bruslja ter najljubše shajališče Bruseljčanov in turistov, saj podnevi in ponoči utriplje sproščeno urbano življenje v številnih restavracijah, barih in gostilnah.

Arhitekturni biser v kompleksu razkošnih cehovskih hiš okoli Grand Placea je čudiviti bruseljski Hotel de Ville, mestna hiša, ki so jo zgradili leta 1450. S svojim 96 metrov dolgim stolpom, ki ga je osvojil nadangel Mihael v boju s hudičem, se mestna hiša dviga nad staro mestno jedro.

Za večino obiskovalcev pa ostaja simbol mesta fantek, ki lula, Manneken Pis, v ulici Rue de lEtuve. Koga je bruseljski kipar Hieronimus Dusquesnoy starejši hotel predstaviti s svojim kipom je neznano, je pa nesramežljivi fantek vsekakor ena največjih turističnih privlačnosti v mestu. Velikokrat ga ob raznoraznih obletnicah ali rojstnih dnevih zvezdnikov ustrezno preoblečejo. V znak enakopravnosti pa so na koncu slepe ulice de la Fidélité postavili kipec punčke Janneken Pis, ki lula sede, vendar še zdaleč ni tako popularna kot njen starejši brat.

Drugi simbol Bruslja je futuristični, 102 metra visok Atomium, ki so ga postavili ob Svetovni razstavi leta 1958. Atomium je 165 milijardna povečava molekule železnega kristala in so ga slavili kot arhitektonsko mojstrovino s futurističnimi potezami. Znotraj Atomiuma je danes zanimiva razstava o atomski tehniki, astronavtiki, astronomiji in meteorologiji. V krogli na vrhu je restavracija, od koder je pri lepem vremenu odličen razgled na celotno mesto.

Tudi Bruselj ima slavolok, ki stoji ob vhodu v Parc du Cinquantenaire v bližini stavbe Evropske komisije in je verjetno eden lepših predelov Bruslja. Uredili so ga leta 1880 v čast petdesetletnice belgijske neodvisnosti. 25 let kasneje so postavili še znameniti slavolok zmage, na vrhu katerega so štirje bronasti konji, ki vlečejo kočijo iz rimskih časov.

V evropskem delu mesta je zagotovo najbolj znamenita stavba Evropske komisije. Bruselj je sedež Evropske komisije od leta 1958, stavba pa je bila zgrajena po načrtih arhitekta de Vestela med leti 1963 in 1969. Stoji na Trgu Roberta Schumana, domačini pa ji pravijo Palais Berlaymont.

Druga znamenita stavba je Evropski parlament, ki ima sicer še en sedež v Strasbourgu. V turističnih vodičih ogleda evropskega dela mesta ne priporočajo preveč, ker zna biti precej dolgočasen.

Več fotografij v spodnji galeriji...