Občina Apače: naredili smo več, kot smo na volitvah obljubljali

V seriji intervjujev pomurske župane sprašujemo o aktualnem delovanju pomurskih občin, večjih projektih, ki se jih lotevajo na občinski ravni, težavah v občinah in o delovanju občinske uprave. Ob mnenju župana povprašamo tudi nekaj članov iz občinskega sveta, da izrazijo svoj pogled na delovanje občine v trenutnem mandatu.

V tokratnem intervjuju je bil naš sogovornik župan Občine Apače Franc Pižmoht.

                                                                                                  Župan Franc Pižmoht

Kako ocenjujete storjeno v občini v tem mandatu. Ste zadovoljni, ali bi se dalo storiti še kaj več? Kateri so trenutno večji projekti, ki jih izvajate v občini?

"Moram povedati da smo, z izjemo sanacije plazu v Vratjem vrhu (za kar trenutno ni občinskih sredstev, pomoči s strani države pa ni moč pričakovati), naredili več kot sem na volitvah obljubljal. Vesel sem, da smo zelo uspešni pri črpanju evropskih sredstev. Vsi izvajajoči in izvedeni projekti so namreč sofinancirani, z izjemo gasilskega doma – s slednjim projektom se namreč nismo mogli prijaviti na razpis, saj je imel preveč podobno razpisno vsebino kot  kulturni dom, smo pa dali prednost slednjemu. Gasilski dom je tako v celoti v breme občine - investicija je bila vredna okoli 480.000 €, zaključena pa je samo prva faza,"  je povedal in dodal, da namerava občina v zgornjih prostorih gasilskega doma urediti še prostor za civilno zaščito (za primere elementarnih nesreč in podobno) prav tako pa dopuščajo da si gasilci, z njihovim dovoljenjem, prostore tudi sami urejajo. Kulturni dom, ki je pravkar v fazi obnavljanja, in za katerega so prejeli 85%  neto vrednosti iz evropskih sredstev, bo po besedah župana Pižmohta v galeriji dobil svojo izpostavo knjižnice Gornja Radgona, prav tako bo v njem INFO točka z računalniki, prostor za sestanke društev...predvidoma ga bodo uradno odprli 8. februarja prihodnje leto."

»V letu 2011 smo zgradili nizkoenergijski vrtec, v višini 900 000 € smo dobili evropska sredstva iz razvoja regij, 720.000 pa smo vzeli dolgoročnega kredita. Vrtec je 7 oddelčni in sodobno opremljen.«

V tem mandatu so naredili že 4 ceste, v vrednosti okoli 180.000 €. Delali so tudi krajši vodovod v naselju Nasova, ter krajše sisteme kanalizacije in vodovoda, za kar  so porabljali sredstva okoljske dajatve (prispevek občanov). V začetku marca so z izbranim izvajalcem na podlagi javnega naročila podpisali pogodbo za ureditev infrastrukture in povezav v naselju Žepovci. Prav tako so skoraj istočasno podpisali pogodbo za izgradnjo Večnamenskega doma Pri mlinu Segovci in sicer v pogodbeni vrednosti 143.029,53 eur z DDV. Z gradnjo večnamenskega doma bodo krajani Segovec dobili prostor za druženje, na občini obljubljajo tudi različna predavanja, prav tako bo na ogled muzejska zbirka o enajstmlinskem potoku na Apaškem polju in mlinih, ki so nekoč mleli na njem. Poleg učnih namenov bo po besedah župana Franca Pižmohta služila tudi za turistične namene

Trenutno delajo na projektu ureditve pokopališča in mrliške vežice, v okviru katerega bodo poskrbeli za prostor za posip pepela in postavitev žalnih sten, tlakovanje poti in obnovo vežice.

»Zelo intenzivno delamo na projektu turizma. Želimo, da občina poleg tega da je v glavnem kmetijska občina, najde priložnosti tudi na področju turizma. To nam nudijo že nekatere naravne danosti - reka Mura, most pri črncih, TIC Zgornje Konjišče, imamo nekaj znamenitosti, obeležja, kužna znamenja,....« Dne 8.6. 2013 so v Zgornjem Konjišču tudi slavnostno odprli turistično informacijski center občine Apače. Lansko leto so namreč oddali vlogo za projekt »TRC KONJIŠČE«, ki je vseboval izgradnjo turistične pisarne in pokritega prostora za prireditve na razpis Las Prlekije in si s potrditvijo projekta Sveta LAS Prlekije zagotovili sofinanciranje (85 % vrednosti). Imajo nekaj storitvenih dejavnosti, zlasti lesne predelovalne industrije, kovinsko predelovanje.. nenazadnje imajo poleg lastnih kolesarskih in pohodniških poti speljano tudi mednarodno kolesarsko pot Mura-Drava bike.

V prihodnjih dveh letih bodo tako izvajali pet večjih projektov v vrednosti od 14 do 15 milijonov evrov. Največji je prav gotovo gradnja vodovodnega sistema, v okviru katerega bodo gradili tudi kanalizacijo.

Veliko dela jih čaka tudi še pri obnovi in urejanju cest, saj je okoli 43 km cest neasfaltiranih, vsaj dve asfaltirani pa sta zelo načeti. «Najprej moramo poskrbeti za vodovod in kanalizacijo, po letu 2015 pa moramo pozornost usmeriti na urejanje cest.« Radi bi pa uredili tudi samo središče Apač, mogoče v obliki trga, s čimer bi zagotovili mirno cono.

Zelo pomemben dolgoročni projekt je Razvojni program Renaturacija Apaškega polja s ciljem varovanje pitne vode in vodnih virov v Podgradu in Segovcih – z vodo iz teh virov bodo namreč oskrbovali okrog 25 tisoč prebivalcev. 

Kako ocenjujete proračun za letošnje leto. Ste kaj "zategnili" pasove, ali je optimistično zastavljen?

»Proračun za letos je nekaj manjši, in sicer 3.700 000 €, če v to vključimo še planirane investicije, pa je vreden 8.116.00 €  - tu so vključena tudi sredstva, ki jih bomo dobili od EU in Republike Slovenije iz naslova projektov, ki jih izvajamo. Smo pa, glede na vse varčevalne ukrepe, poleg plač in materialnih stroškov za občino, znižali za 10 % postavke vsem javnim zavodom in društvom. Izvedli smo določeno racionalizacijo, bili pa smo deloma tudi prisiljeni v to, saj brez zagotavljanja svojega deleža ne dobiš sofinanciranja s strani EU in države.

Septembra bomo verjetno imeli rebalans proračuna, vglavnem vse postavke nekako držijo, nekoliko se rušijo le postavke na socialnih transferjih, saj je čedalje več upravičencev  do teh pomoči. Nekatere zadeve pri izvajajočih projektih bomo morali tudi finančno uskladiti – pojavljajo se namreč nekatera dodatna, nepredvidljiva dela na objektih, predvsem na tistih ki jih obnavljamo.«

Kakšna je trenutna zadolženost občine in ali do konca mandata planirate še kaj dodatnih zadolžitev?

»Mi imamo na dan 31.3.2013, na račun nizkoenergetskega vrtca 648.000 € dolga in iz naslova izgradnje komunalne infrastrukture – ta kredit se nam vleče še iz skupne občine Gornja Radgona – še 52.078,71 €dolga. Kot občina nismo prezadolženi in v tem trenutku ne razmišljamo o dodatnem zadolževanju, bomo pa morali v obdobju izvajanja vodovoda in kanalizacije izvesti premostitvene kredite, saj bomo morali zalagati svoja sredstva, kar bomo dobili povrnjeno.

Mislim, da smo zdrava občina z veliko projekti, predvsem če upoštevamo dejstvo da smo kot občina začeli z delovanjem v letu 2007. Kar se tiče črpanja evropskih sredstev smo zelo uspešni, nova perspektiva je sicer manj prijazna do lokalnih projektov, a upam da bomo enako uspešni še vnaprej.

Kako poteka delo v občinskem svetu - je sodelovanje korektno, se da normalno delovati ali je včasih težko?

»Žal moram reči, da sem si v začetku mandata želel sodelovanja vseh političnih strank, brez kakršnegakoli izključevanja. Žal se je zataknilo pri zadevi, ko sem predlagal racionalizacijo delovanja občinskega sveta, s tem da bi zmanjšali število odborov in komisij v občinskem svetu. Imeli smo usklajevalne sestanke, na katerih sem imel občutek, da bo zadeva potrjena, kar se žal ni zgodilo. Dobil sem občutek, da nekateri niso pripravljeni na neke kompromise oziroma ukrepe, ki bi doprinesli prihranek – izračunal sem, da bi v tistem obdobju s tem prihranili okoli 13.000 €.

Čudi me, da ko smo glasovali o proračunu in posameznih projektih, se je soglasno glasovalo. Želel bi si boljše, a mislim da gredo stvari v zadnjem času v pozitivno smer in da bomo tudi mandat dobro, s pozitivnim odnosom, zaključili. 

Sam sem vedno za to, da sprejemam kritiko, če je ta poštena, argumentirana. Nimam pa rad kritike, ko se trudiš, nekdo pa hoče zadevo prikazati kot slabo. Zavedam se, da vsak ki dela, lahko tudi greši, saj v delovni vnemi hitro spregledaš kako malenkost in narediš napako.«            

Občinski svetik Renato Flisar

Za mnenje o delovanju v občini in zadovoljstvu z doslej opravljenim delom, smo povprašali tudi občinski svet. Svoj pogled na delovanje občinske uprave nam je zaupal občinski svetnik Renato Flisar.

»Lahko bi se storilo nekoliko več, predvsem na področju enakomernega razvoja posameznih vasi ter na področju turizma. Zelo malo je bilo narejeno pri razvoju bivše krajevne skupnosti Stogovci in tudi na področju celovite rešitve samega centra vasi Apače.«

Glede letošnjega proračuna ocenjuje, da je pač nastavljen po zmožnostih občine. »Mogoče pa bi se še našla kakšna postavka na kateri bi se dalo kaj privarčevaiti, predvsem javna poraba in morebiti tudi na kakšnem projektu - če bi bili bolj optimalno zastavljeni.«

Glede projektov oziroma investicij, ki bi bile v občini nujno potrebne, pa niso dobile mesta v letošnjem proračunu meni, da bi bila  absolutno nujna preplastitev cestišča Apače - Lešane (predvsem skozi Lešanski gozd ) ter preplastitev cestišča v Nasovski hrib. »Potrebno bi bilo narediti  tudi nekaj krajših asfaltnih povezav, s katerimi bi krajanom omogočili enakovredno bivanje ostalim občanom. Tu se ne govori o kilometrih ampak nekaj par sto metrih. Nujno bi bilo potrebno sanirati čistilno napravo v Segovcih, da bi občani imeli možnost kam odvažat fekalije, je pa res, da je tole zajeto v projekt celovite rešitve kanalizacije na območju občine Apače - vendar ta projekt po mojem že predolgo čaka in bojim se da se bo naša podtalnica še dolgo onesnaževala. Več bi bilo potrebno pritiska na samo državo. Kajti zdrava pitna voda je tudi zagotovilo, da se bo samo občina in širša okolica uspešno razvijala.«

Glede dela v občinskem svetu je povedal, da je le to enosmerno (sedmih svetnikov ). »Žal si takega dela ne želim, saj se lahko le s skupnim delom  dosežejo še  boljši rezultati ter širša pokritost razvoja v občini. Marsikateremu pozitivnemu predlogu se ni prisluhnilo. Imam občutek, da je to pač nemogoče, saj ni predlog prišel z njihove strani. Čez čas pa spoznajo, da je kaj narobe in le z težavo odpravijo tole napako. Lep primer je bil dvig vode za občane, katerega so potrdili s sedem glasovi ZA. Čez nekaj časa pa se je ugotovilo, da je bila to  napaka, na kar so opozorili tudi iz vladnih služb v Ljubljani in smo morali sklep spremeniti, kot smo ga tudi mi zagovarjali. Žal pač takšno je naše delo, katero ni prijetno, saj nas na vsakem koraku obsodijo, da smo vsemu proti. Nenehna užaljenost in trma sedmih svetnikov ter župana ne vodi nikamor. Mislim, da bodo vsaj enkrat spregledali ter se zavedali, da niso edini na tem planetu kateri si lahko pravico vzamejo v svoje roke. Navsezadnje pa to ni večno obdobje saj se o tem odločajo naši občani.«