»Biti prostovoljec ne pomeni, da si nekdo ali nekaj, ampak, da si na pravi poti«

V kriznih časih, ko socialna država upada, se na drugi strani pojavlja čedalje večje število dobrodelnih organizacij. Dobrodelnost in prostovoljstvo postajata izjemno pomembna. Tudi v Pomurju obstajajo organizacije, kot so Hiša sadežev družbe, kjer ljudje vseh starosti prispevajo svoja znanja, predvsem pa trud in košček svojega srca, namenjenim drugim.V Pomurju je opaziti, da je več tistih, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati, kot pomoč sprejeti. Kaj pa je tisto, kar žene prostovoljce v ta nesebična dejanja? Povprašali smo tudi nekaj prostovoljcev HSD. V prvem delu objavljamo odgovore Vanje Lebar ter naj prostovoljca MO MS 2012 Marka Lenarčiča.

Po eni strani kapitalistična družba predstavlja izziv prostovoljstvu, po drugi strani pa sta prostovoljstvo in humanitarnost prav sedaj še posebej pomembna. Namreč, ravno iz tega, ker trg prinaša določena nesorazmerja in postavlja nekatere na rob, je potreba po pomoči, solidarnosti, prostovoljstvu  ter humanitarnih dejanjih toliko pomembnejša.

Prostovoljstvo kot pomemben družbeni prispevek

Dobrodelnosti ni brez požrtvovalnih prostovoljcev. Teh je po podatkih pri nas precej. Kot kažejo podatki Eurostata, je v Sloveniji kar 36% mladih med 15. In 30. letom starosti vključenih v prostovoljne dejavnosti. Prostovoljstvo deluje na socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, kulturnem, okoljskem, turističnem in na mnogih drugih področjih. Prostovoljstvo je za družbo izrednega pomena, saj med drugim izboljšuje kakovost življenja v družbi ter brani interese posameznikov skupin, ki so, ogroženi, izključeni, potisnjeni na rob.

Tam kjer država ne pokriva področja, ne deluje učinkovito ter se ne zmeni za določene ukrepe - v zadnjem času pa se zdi, da je država breme sociale kar postavila na družbo - je potrebno zorganizirati določene ljudi, skupine, da se pokrijejo potrebe posameznikov, to pa daje pomemben družbeni prispevek in pomemben prispevek samim posameznikom. 

 Prostovoljstvo postala vrednota!

»Biti prostovoljec ni samo delo, tu gre za druženje, spoznavanje novih ljudi, polnih energij in drugačnih idej, mladih ljudi brez predsodkov, ljudi, ki jim ni vseeno," je pogosto slišati iz pripovedovanja prostovoljcev širom sveta. 

Prostovoljstvo je pester in bogat pojem. Sega na najrazličnejša področja, vključuje ljudi vseh starosti in nevladne organizacije najrazličnejših profilov. Mnoge med njimi se ukvarjajo tudi s promocijo prostovoljstva. Motivi, zakaj nekdo postane prostovoljec, so zelo različni, vsekakor pa prostovoljno delo prostovoljcu tudi nekaj podarja - od pozitivnih čustev, občutka koristnosti, novih znanj in kompetenc, poznanstev, do prijetno preživetega prostega časa

Kot navaja svoja opažanja Primož Jamšek, predstavnik Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva, so vrednote ki spremljajo prostovoljce rahlo tudi vezane sicer na vsako področje delovanja posebej, torej ima vsaka organizacija dodatne, specifične vrednote. "Kar pa je skupnega, je prispevek nekomu nekaj. Ali je to ena ura časa, ki jo posameznik nameni nekomu, neki dejavnosti, ali pa gre za intenzivnejše vključevaje. Zmeraj pa gre za strpnost, medsebojne pomoči, vrednote ki presegajo individualizem, kapitalistične cilje, materializem, in podobno."

Motivi zato, da se posameznik odloči za prostovoljstvo so različni: Posamezniki se lahko vključujejo na določenem področju delovanja prostovoljno, ker jim specifično področje pomeni vrednota (ekologija, sociala, živali…), mnogi pravijo, da če narediš nekaj dobrega, pozitivnega ter koristnega za določeno skupnost, to obogati  tvoje življenje, ter te iz etične plati naredi boljšega.  

Nekomu lahko dosti pomeni pomagati, dajati,prispevati k boljši družbi, se notranje bogatiti, se čutiti koristen. V Slovenski filantropiji navajajo, da mnogim prostovoljcem prostovojstvo pomeni veliko stopnjo osebne rasti, pridobljenih izkušenj, znanj, mnogim pa predstavlja most med samoto in socialno vključenostjo, med tem ko so prenekateri že dobeesedno naveličani negodovanja, kako gre vse narobe in hočejo nekaj pozitivnega prispevati družbi, graditi nekaj koristnega, torej nekaj konkretnega narediti. Mnogi preko teh dejanj spoznajo preprosto tudi sami sebe in kaj so njihove resnične vrednote.

Nekega dne  tudi dobra delovna referenca!

Ker ob prostovoljnih dejavnostih spoznaš nove ljudi, spoznaš tudi nove priložnosti za delo, poveča se mreženje in ogromno ljudi preko tega najde zaposlitev, spozna katero področje ga zanima, dobi ideje, morda celo priložnost za samozaposlitev, ugotavljajo v Združenju za promocijo prostovoljstva. "Prostovoljstvo postaja vrednota,ki lahko posamezniku dvigne možnost zaposlitve, saj predstavlja v družbi vrednoto, ponos in nekega dne je lahko dobra delovna referenca." 

V Hiši Sadežev Družbe se srečujejo prostovoljstvo, solidarnost in čut za človeka

V HSD v Murski Soboti združujejo svoja znanja, ideje, predvsem pa dobro voljo ter njihova srca prostovoljci, ki vsak po svoji moči prispevajo tisto "nekaj" nekomu. In kljub temu še neskromno pravijo: "Mi sami ne predstavljamo nič. Skupaj s tistimi, ki določene storitve programa prejemajo, ustvajamo posebno vzajemno celoto, ki doprinese določeno korist družbi."

O prostovoljski izkušnji smo povprašali nekaj njihovih prostovoljcev. Nejprej svoje izkušnje z nami delita Vanja Lebar in Marko Lenarčič, ki je leta 2012 bil izbran tudi za Naj prostovoljca leta MO MS. 

Kako si pričel s prostovoljnim delom?

S prostovoljstvom sem se srečal v osnovni šoli,  v 7. razredu, ko nas je k sodelovanju povabila današnja mentorica mladih v HSD, Tanja Fras-Učiteljica na osnovni šoli I Murska Sobota. Obiskali smo stanovalce v domu starejših Rakičan. 

Tako od samega nastanka HSD in še prej sodelujem v dejavnostih kot  so »Tečaj angleščine za starejše«, kuharske  delavnice od Švedske do Azijske kuhinje, glasbene s spominom na glasbo iz 70ih, 80ih in 90ih, potopisna predavanj mojih potovanj po Evropi, pomagam pri koordinaciji mladih prostovoljcev in še bi se kaj našlo…Pomagam, ko imam prosti čas in ko rabijo mojo pomoč.

Bi delil z nami kakšno lepo izkušnjo?

Zelo lepa izkušnja je nagrada oziroma priznanje za »Naj prostovoljca MO Murska Sobota 2012«.

Ne pomeni, da sem nekdo ali nekaj, ampak da sem na pravi poti. Ob enem pa pomeni, da so me po vseh teh letih mojega dela opazili in se končno začeli zavedati, da prostovoljsko delo ni tako lahko kakor si vsi predstavljajo. Pomeni pa tudi, da moje delo in ves trud, ki sem ga vložil  ni bil zaman.

Prostovoljstvo daje tudi zelo velike možnosti za medsebojno spoznavanje izven okvirjev lastne države. Ena takšnih izkušenj  je bil seminar prostovoljcev v okviru projekta Gruntdvig partnerstva, v Luksemburgu, kamor smo se odpravili to pomlad trije prostovoljci iz Murske Sobote. Dnevi so minili s polno medsebojnega spoznavanja, predstavitev držav, kulinarike, kulture in posebnosti, ki so značilne za vsako izmed udeleženih držav. Delili smo medsebojne občutke, jih izražali na  zelo odprt način, tudi  mnenja o različnih temah in problematikah in to včasih na prav zanimiv način. Skozi igre in različne dejavnosti smo na primer prikazovali naše počutje in naše mišljenje o Evropski Uniji ter naše osebno mnenje.

Ni minilo niti brez zabav pozno v noč in pokušin različnih vrst kuhinje, vse od kitajske, pa tja do turške. Če samo pomislim s koliko novih izkušenj, znanja, navdiha, idej in motivacije smo se vrnili domov, lahko samo rečem, da je bila to zanimiva in ena izmed najlepših izkušenj v mojem življenju." 

Kaj ti pomeni prostovoljstvo?

Prostovoljno delo mi pomeni osebno zadovoljstvo, nekomu ponuditi mojo pomoč in znanje brez kakršnega koli plačila. Nato vidiš, da si nekomu pomagal ali pa mu samo svetoval in si s tem pomagal k »boljšemu svetu«. Prostovoljno delo mi nikoli ni bilo opravljati težko saj sem vedno delal z veseljem, če pa je kdo ponudil kos potice ali kozarec soka se pa tudi nihče ni branil. Veliko ljudi ne ve ceniti prostovoljnega dela in vsega kar delamo prostovoljci. Zanje to delo ni pomembno ali pohvale vredno. V drugih državah je to bolj razvito in ljudje bolj cenijo.   

Vanja Lebar, vključena v HSD pa razmišlja o prostovljstvu takole: 

"V študentskih letih, mi je prostovoljstvo predstavljalo možnost, da potujem po Evropi na mladinske tabore. Zdaj sem pe vedno prostovoljka Rdečega križa, Društva prijateljev mladine in Hiše sadeži družbe? Zakaj?

Ker drugače ne bi spoznala toliko različnih ljudi, načinov razmišljanja. Predvsem navad, ki jih ljudje nosijo v sebi.

Kaj mi pomeni prostovoljno delo z mladimi?

Pravzaprav vem, da veliko. Polni me z občutkom, da sem storila nekaj dobrega, da opravljam dobro delo. In vsako leto spoznavam nove ljudi. Potem se ponovno srečujemo. Ob drugih priložnostih. In spoznavanje ljudi je eno izmed prijetnejših opravil. Spoznavam kulturo ljudi in njihove navade. Medkulturno in medgeneracijsko se bogatim. Spoznavam veliko različnih vlog v katerih se znajdem in preiskusim. Pravzaprav imam v tem času na voljo bogastvo, ki ga v sebi nosimo ljudje in ga odkrivamo šele ob druženju.

Ko izstopimo iz vsakdanjika in se odločimo, prisluhnemo drugim? Ko smo pred tem, da je naš vsakdanjik nekoliko drugačen. Predvsem pa, ko namenimo svoj čas za to, da tuhtamo koristno. Tako, da smo včasih celo 24 ur na dan, na razpolago drugim.

Biti prostovoljec je prav tako odgovorno, kakor drugi izzivi s katerimi se soočamo v življenju.

Sama letno namenim vsaj dva tedna prostovoljnemu delu. Zato sem nagrajena z hvaležnostjo in z nagrado. In počutim se dovolj koristno in dobrodelno."

Viri: www.s12.si