Marko Močnik: grozdenje in specializacija sta potencialni rešitvi za Pomurje

Pogovarjali smo se z direktorjem Pomurskega tehnološkega parka Murska Sobota, Markom Močnikom. Podjetje, katerega osnovni namen je pospeševanje podjetništva v Pomurju, letos praznuje deseto obletnico delovanja. Direktorja smo povprašali, kako je zadovoljen z dozsedanjim delom, kakšne načrte imajo za prihodnost in kje vidi priložnost za izhod Pomurja in Slovenije iz krize.

Koliko podjetij imate vključenih v vaš tehnološki park?

V desetih letih je bilo vključenih okrog 120 podjetij, letos je do konca junija 6 podjetij podpisalo pogodbe. Rad bi opozoril, da klasične vključitve, kot je bila ob ustanovitvi inkubatorja leta 2003, vse od leta 2008 ni več. Takrat je moralo vsako podjetje upoštevati postopke inkubatorja, ki so bili dani s strani ministrstva. S tem ko je postalo član inkubatorja je imelo določene ugodnosti, od leta 2008 pa ni več tako. Pomurski tehnološki park zdaj sam išče vire financiranja na različnih projektih, del sredstev, ki jih dobimo pa namenimo podpori podjetij. Podjetjem tako ponujamo različne storitve, ohranili pa smo še vedno ugoden najem prostorov.

Trenutno imamo 22 podjetij najemnikov, imamo pa kar nekaj podjetij, ki niso najemniki, so pa uporabniki drugih plačljivih storitev. S spremenjeno politiko podpore s strani Ministrstva za gospodarstvo podjetja niso več klasični člani in ne dobijo sofinanciranja s strani ministrstva. Ministrstvo pomaga podjetjem preko Slovenskega podjetniškega sklada in agencije SPIRIT. Vloga inkubatorjev in tehnoloških parkov je danes povsem drugačna kot je bila nekoč, saj moramo sami iskati prihodke na trgih. Mi smo se specializirali na mednarodnih projektih, vse več projektov pa je komercialnih. Osnovni namen je da iz EU skladov pripeljemo čim več sredstev v regijo in z njimi podpremo razvoj gospodarstva.

Kako gre podjetjem, ki sodelujejo z vami?

Prej je podjetje dobilo finančno podporo za zagon, zdaj država tega prek inkubatorjev ne podpira. Podjetja se danes lahko obrnejo na Slovenski podjetniški sklad, kjer pa je velika konkurenca ljubljanskih, mariborskih podjetij, in nasploh podjetij iz univerzitetnih središč. Zato pomurska podjetja niso tako množično udeležena pri delitvi "pogače", kot so bila prej. Kriza je velika kar se definitivno pozna tudi na novih podjetjih, ki težko začnejo s poslovanjem. Mi jim pomagamo bodisi z nižjimi cenami infrastrukture, bodisi z drugim storitvami. Največ pomagamo s tem, da storitve iz projektov, ki jih izvajamo na EU nivoju, izvajamo brezplačno za podjetja.

Ste na katero podjetje, ki je sodelovalo z vami, še posebej ponosni?

Ne bi rad nobenega posebej izpostavljal, saj je vsako podjetje zgodba zase in dela v svojem okolju pod svojimi pogoji. Pomembno je predvsem, da podjetje zaposluje, da ustvarja nova delovna mesta, da dobro deluje, raste in se razvija in da niso delavci na minimalni plači. Naš cilj je pripomoči k rasti in razvoju podjetja saj bi s tem moralo imeti korist tudi širše okolje in celotna regija.

Kaj ponujate tistim, ki so se odločili za samostojno podjetniško pot?

Kot rečeno, po spremembi politike leta 2008 smo se bili primorani prilagoditi in poiskati nove rešitve. Smo na trgu, in ker nismo financirani direktno iz proračuna moramo ob pomoči podjetjem skrbeti tudi za lastno preživetje. Tako smo se z letošnjim letom odločili, glede na vso to krizo in glede na dober izplen mednarodnih projektov, da določen del budgeta iz različnih projektov skombiniramo in spremenimo podporo podjetjem, kot je to bilo lansko leto. Na ta način smo ustvarili različne programe, START:UP MENTOR, ki podjetnikom, ki so po prvem januarju ustanovili firmo, nudi brezplačno podporo v okviru tega programa. Podjetje je upravičeno do nekaj ur svetovanja zastonj in koriščenja infrastrukture za tisto obdobje.

Drugi paketi so vezani na infrastrukturo, v Murski Soboti pokrivamo strošek najema proizvodnih prostorov, v Ljutomeru in Odrancih pa pisarn. Ti paketi ne vsebujejo samo prostorov, ampak tudi opremo in svetovanje. Prvih šest mesecev lahko podjetje koristi 75% subvencije (plača le 25% izbranega paketa), drugih šest mesecev lahko koristi 50% subvencije (plača 50%), tretjih šest mesecev pa lahko koristi 25% subvencije (plača 75%). Po preteku 18 mesecev najema podjetje plačuje polno tržno ceno. Na voljo so paketi v Murski Soboti (paket proizvodni prostor 80+ in proizvodni prostor 104+), v Ljutomeru (paket pisarna 15+, pisarna 41+ in pisarna 150+) ter Odrancih (paket pisarna 11+ in pisarna 26+).

Kdo se lahko obrne na vašo pomoč oz. sodelovanje?

Nazadnje naštete ugodnosti so na voljo podjetjem ustanovljenim po 1.1.2013 in registriranim v Pomurju, ostala podjetja, ki so poslovala že prej, plačajo polno ceno. Zaradi krize opažamo upad števila novonastalih podjetij in upad števila podjetij ali podjetnikov, ki prihajajo zaradi idej »iz priložnosti«. Vse več je podjetij, ki nastanejo »iz nuje«. Zaradi socialne varnosti ali stiske se lotevajo podjetništva in takšna podjetja so potrebna drugačnega tretmaja, kot podjetja, ki nastanejo »iz priložnosti«. Vsekakor pa obema tipoma podjetij ponujamo pomoč.

Kaj bi svetovali mladim z idejami, ki pa ne znajo kje začeti?

Vsaka ideja oz. proizvod ali storitev podjetja mora imeti kupca. Skratka, najprej je treba idejo preveriti s poslovnim načrtom in opraviti tržno analizo. Na podlagi te analize pa lahko vidimo ali produkt, ki ga ponujamo ima dovolj veliko število kupcev. Veliko ljudi najprej odpre firmo in šele nato začne s prodajo, kar je napaka. Kupce je potrebno poiskati pred ustanovitvijo podjetja. Čim odpremo firmo namreč nastanejo fiksni stroški, veliko državne administracije, poročil, usklajevanj in vse to vzame začetniku preveč časa, ostane pa mu premalo časa za samo prodajo, ki je na začetku zelo pomembna.

Letos mineva deset let od ustanovitve vašega podjetja, ste zadovoljni z dozdajšnjim delom?

Obdobje je bilo zelo turbulentno, smo pa zadovoljni s poslovnimi rezultati, glede na okoliščine, v katerih smo delali. Vsako leto je bilo potrebno prilagajati ponudbo trgu, in leta 2008 smo spremenili poslovni model in iz mrežnega inkubatorja prešli na tehnološki park. danes torej več nismo vezani samo na podporo startup podjetij, ampak imamo še veliko drugih storitev s katerimi se ukvarjamo. Poleg EU projektov imamo vse več komercialnih projektov in naročil podjetij. Iz leta v leto smo se prilagajali in po moje uspešno končali poslanstvo v prvem desetletju.

Kaj planirate za naslednjih deset let?

Želimo širiti področje našega dela, mislim da se bo v prihodnje treba še bolj specializirati, potrebno se bo prilagoditi novi finančni perspektivi 2014-2020. Evropska komisija želi biti usmerjena v pametno specializacijo, v to se bodo morale usmeriti tudi regije in izbrati sektorje, ki bodo na globalnem tržišču konkurenčni. V Pomurju kažeta potencial živilsko-predelovalna industrija in pa industrija ki je usmerjena v energetsko učinkovite produkte. V omenjenih sektorjih računamo na podjetja ki bodo pripravljena na sodelovanje. Naslednji trend bo zagotovo ponovno clustering ali grozdenje. K temu, da se podjetja povezujejo, stremi že cela Evropa. Tudi v Sloveniji in Pomurju bodo podjetja morala prebroditi staro miselnost »vsak zase« in se začeti povezovati, če ne enostavno nihče več ne bo konkurenčen.

Kje vidite izhod iz krize?

Podjetja, ki so usmerjena na tuje trge, ki niso v krizi, krize ne občutijo. Občutijo celo neko dodatno priložnost za rast in razvoj. V Pomurju pa je preveč podjetij usmerjenih na domači trg. Pot v tujino ni lahka, a rešitev vidimo prav v grozdenju. Mojstri grozdenja so Avstrijci in Italijani, ki imajo zelo dobre poslovne modele, kako se povezati in iti na tuji trg. Poslovna miselnost »da imajo vsi vse« je zadovoljiva, pri nas pa prevladuje miselnost »da bi vsak imel vse«, kar pa prej ali slej pusti posledice v okolju. Podjetja preveč čakajo na subvencije in pomoč države ter premalo izkoriščajo povezovanje. Po naših raziskavah je tudi veliko podjetij, ki si ne želijo tvegati rasti in razvoja, ker se bojijo novih problemov, zato ohranjajo nivo podjetja takšen kakršen je. Zaradi politike bank pa so v neprijetni situaciji predvsem mali podjetniki, ki ne morejo dobiti niti navadnega kredita, in tu bi država morala narediti največ in to v čim krajšem času, da bi prišlo do normalnega kreditiranja gospodarstva. Upam, da se bo stanje v naši regiji izboljšalo in da bo pomursko gospodarstvo v naslednjih dveh letih lahko računalo še naprej na sredstva Pomurskega zakona, saj so v letu 2014 predvidena sredstva tudi za spodbujanje zagona novih podjetij.