Prostovoljci HSD: »Da ostaneš v družbi, si koristen, se naučiš sočutja in gojiš svoje konjičke«

Prejšnji teden smo na našem portalu pisali o prostovoljstvu. Predvsem iz vidika pomena rasti in razvoja družbe, ki posebej v današnjem času potrebuje te prvine -solidarnost, sočutje, pomoč. Država breme sociale postavlja na družbo, za človeka pa je že skrajni čas, da se spomni, da je resnično človek, v tistem pravem globjem pomenu in da je prava vrednost njegovih dejanj, dela in kakršnega koli početja v njihovih vsebinah, ne samo v pridobitnosti, ali bolje grobo rečeno v denarju. 

Pogledali smo kaj je tisto kar čedalje več ljudi žene v to, da postajajo prostovoljci. Ljudje vseh starosti, spolov, narodnosti širom sveta se v čedalje večjem številu odločajo za prostovoljna, dobrodelna delovanja na enem ali celo večih področjih.

Za prostovoljno delo prostovoljci ne prejmejo plačila. Odločitev je samostojna. S tovrstnim delom prostovoljci koristijo drugim. A kot opažamo in kot pričajo prostovoljci sami, srečanja prav tako bogatijo njih same, bolj zaupajo vase, imajo večjo socialno odgovornost, novo pridobljena znanja, izkušnje, njihova socialna mreža znancev in prijateljev je večja. Povečujejo si možnosti za aktivno sodelovanje v skupnosti, ljudi povezujejo med sabo in krepijo solidarnost. 

Za mlade vir neformalnega izobraževanja, za starejše...

Prejšnjič smo se pogovarjali z mladima prostovoljcema v Hiši Sadeži Družbe MS, Vanjo Lebar in Markom Verbančičem, ki je leta 2012 dobil celo časten naslov "Naj prostovoljec leta MO MS". Oba sta delila svoje izkušnje in nas posredno spomnila tudi, da je v obdobju mladostništva ena od bistvenih stvari ta, da se mladostnik vključuje v različne skupine v socialnem okolju. Na ta način si širi obzorje, možnosti ter vidi različne dejavnosti in ljudi v svetu okoli sebe. Nekoč mu lahko to pomeni celo odlično delovno referenco, za zdaj pa je pomemben vir neformalnega izobraževanja.

Nekateri prostovoljci so tudi starejši in že upokojeni, ali pa trenutno brezposleni. In kaj je tisto kar daje tudi slednjim tisto pravo vrednost, da se odločajo za takšna nesebična dejanja? Svoje razloge, vrednote, predvsem pa lepe izkušnje prostovoljskega udejtsvovanja delijo Ivanka Vučak, Trude Koenig ter Dominik Golob.

Dominik Golob : »Če podariš svoj prosti čas nekomu, ki je tega vesel, je veselje in korist obojestranska.«

Dominik se je srečal s prostovoljstvom,  ko je hodil v HSD uporabljat računalnik. Večkrat je prihajal, kaj pomagal, potem pa mu je voditeljica Nataša Vršič predlagala, če bi bil tudi sam prostovoljec. Z veseljem je sprejel ter tako postal del hiše.

Danes deluje pri projektu »Prostovoljski servis«, kjer pomaga vsem pomoči potrebnim, kateri si tovrstne pomoči ne morejo privoščiti po drugi poti. Trenutno hodim z mladim gospodom Marjanom na sprehod, občasno pa vodim še delavnico »Družabne igre«, ali pa preprosto  pridem pomagat karkoli se pač tisti trenutek potrebuje.«

In izkušenj, lepih trenutkov, dragocenih obojestranskih koristi ni malo, kot pravi. »Vsaka izkušnja je svojevrstna, lep občutek je, če nekomu podariš nasmeh na obraz. Pravijo, da pred sprehodi Marjan včasih že pol ure čaka če bom prišel. In preprosto lep občutek je, ko takrat nekoga razveseliš, mu pomagaš.«

Prostovoljstvo je tudi zapolnitev prostega časa na več kot koristen način, če si trenutno brezposeln. Tako Dominik v situaciji, v kateri se je med mnogimi v Pomurju tudi sam znašel, zapolnjuje svoj čas raje koristno. Predvsem pa ohranja s tem aktivnost.

»Prostovoljstvo mi pomeni dajanje prostega časa nekomu, ki mu to koristi in je tega vesel.  Veselje in korist je obojestranska.«

Nekaterim prostovoljstvo prinese upokojitev. Čas ko ga imajo na razpolago, želijo zapolniti koristno, posebej, če so bili navajeni že prej na tak način življenja. Če se to združi z željo po pomoči drugim, ki nekako v njih biva, v nekaterih že od otroštva, potem so dobrodelna in prostovoljna dejanja naizbežna.

Ivanka Vučak: »Že odraščala sem v tem duhu«

»To, da sem postala prostovoljka, ni bil kakšen poseben izbor v mojem življenju; saj smo več ali manj vsi odraščali v tem duhu, da si med seboj pomagamo; že v otroštvu in tudi pozneje,« pove o svojih naravnih vzgibih za prostovoljna dejanja Vučakova.

»Odraščala sem na kmetih in tam smo si sosedje zelo pomagali, pri raznih kmečkih opravilih, ne da bi zato pričakovali kakšno plačilo. Spomnim se, ko je pri sosedovih umrla mati in zapustila pet otrok od sedem let navzdol, smo sosedje zelo pomagali tej družin, tudi mi otroci smo se vključili, tako, da smo skupno delali na njivah, skupno se učili, kuhali  in pekli, časa za igranje je bilo bolj malo in to samo v nedeljo popoldan. V srednji šoli smo si med seboj pomagali z učenjem ali še kaj bi lahko dodala.«

Tudi moj poklic je bil večkrat prostovoljstvo

»Moj poklic medicinske sestre, pa je zahteval prav tako veliko takšnega dela. Nismo gledali, če je že ura za domov, ampak, da so bili pacienti zadovoljni. Delo v operacijski sobi je zahtevalo pogoste klice sredi noči in delo pozno v noč. Vse to je že bilo na nek način prostovoljstvo,« nadaljuje svoje pripovedovanje Ivanka, kako je njeno delo potekalo podobno v luči dobrodelnih dejanj in nadaljevalo njeno nagnjenje k pomoči drugim. 

»Vpeta sem v ta način življenja, da ni pomembno, če se to splača, kar počenjam – samo da je zadovoljstvo drugih. Tista hvala in zadovoljstvo v očeh osebe, kateri si podaril svoj čas, ti vse poplača in to plačilo je veliko vrednejše, kot kup denarja.«

Upokojitev je prinesla HSD – druženje in nadaljevanje mojega stila življenja

»Ker sem vso delovno dobo delala z ljudmi, kateri so prišli po zdravstveno pomoč, nekako ne znam več živeti drugače, kot da to nadaljujem. In tu se moji vzroki za vključevanje v prostovoljstvo samo začenjajo. Če samo naštejem nekaj prednosti: druženje z ljudmi, občutek moči in sprostitev, preprečuje malodušje, uči sprejemanje drugačnosti, medgeneracijsko prostovoljstvo pa je tudi odlična ideja, kajti vsaka generacija ima različne potenciale in te se med seboj izmenjujejo in še bi lahko naštevala.«

»Majhni valovi sprožijo velike valove«

Združenje majhnih dobrih dejanj ima presenetljive rezultate. Ker so združeni z voljo, ljubeznijo ter vspodbudo mnogih istomislečih ljudi, naredijo velik obseg dela in lahko včasih »premikajo gore«.

Ivanka ima podobne izkušnje. »Moji vtisi iz Italije, na mednarodni izmenjavi prostovoljcev so bili fascinantni. Videla  se, kako pomembno vlogo v družbi imajo pri njih prostovoljci. Spoznala sem, kako so prilagodljivi, odločni in pripravljeni, da obrnejo potencialno negativno situacijo v pozitivno. Resnično se ne zavedamo, kaj vse lahko spremenimo, če preprosto storimo nekaj dobrega. Majhna dela dobrote se pomnožijo, majhne prijaznosti imajo močan vpliv. Nobene družbe si ni mogoče predstavljati brez prostovoljstva, saj prav prostovoljci, ki opravljajo delo, s svojim podarjenim časom, naredijo velik obseg dela v družbi, katerega bi morali drugače narediti polno zaposleni in te bi morala plačati država. V Italiji sem videla, kako zelo se trudijo, da najdejo takšno število prostovoljcev in te znajo ohraniti motivirane. Odlično znajo poskrbeti, da prostovoljec ne dobi občutka izgorelosti, kajti na terenu se soočijo tudi z žalostnimi situacijami in zato se znajo družiti in zabavati. Lahko bi rekla, da »majhni valovi sprožijo velike valove,« zaključuje svoja nekajletna opažanja na področju prostovoljstva Vučakova, med tem ko je že od leta 2009 vključena v HSD.

Tam skupaj s še z dvema medicinskima sestrama vsak prvi ponedeljek v mesecu izvaja meritve krvnega tlaka, sodeluje tudi v projektu »Varna pot v šolo«, kjer spremljajo šolarje v šolskem avtobusu v šolo in nazaj, lansko leto v septembru, pa se je v okviru projekta GRUNTVIG, mednarodne izmenjave starejših prostovoljcev, katerega je pripravila slovenska filantropija, udeležila te izmenjave v Italiji, v mestu Como.

Sodeluje še pri mnogih raznovrstnih delavnicah v HSD, pripravila je že predavanje na zdravstveno tematiko, vključena je v v prostovoljsko dejavnost pri Društvo upokojencev  M. Sobota, kjer  enkrat mesečno obiskujejo stanovalce v Domu oskrbovancev Rakičan, izvajajo pa še med drugim vseslovenski projekt "Starejši za starejše«, v katerem obiskujejo upokojence na domu in beležijo kvaliteto njihovega življenja ter rešujejo njihovo morebitno problematiko.

Trude Koenig v HSD  deli svoj umetniški talent

Tudi Trude Koenig je sprva obiskala Hišo sadeži družbe, da spozna računalništvo malo bolje. Potem pa je prišla na plan njena ljubezen do poezije, kjer je začela obiskovalcem prebirati svoje pesmi.

Pomagala je prostovoljkama, voditeljicama otroškega tabora: »Pravljični direndaj«, otrokom brala pesmi, se z njimi družila ter pogovarjala. In kot pravi, daje to izkušnje in lepe trenutke v zelo širokih dimenzijah: »Najbolj mi je ostalo v spominu iz otroškega tabora, kako je voditeljica tabora čudovito, materinsko pristopila do otroka, ki je bil bolj zadržan. To mi je bilo zelo všeč.«

In kaj ji pomeni prostovoljstvo? Da ostaneš v družbi, kot pravi, se ne zapreš vase, najdeš smisel.

Ta bogat smisel spoznava čedalje več ljudi širom sveta. Smisel, daleč vstran od denarja, usmerjen zgolj v rast družbe in iskrice v očeh – drugih in njih samih.