https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Mednarodni dan Domorodcev sveta – čas za razmislek o strpnosti

09.08.2013 ob 9:50  

Mednarodni dan domorodnih ljudstev sveta predstavlja priznanje raznolikosti in bogastva človeštva, vendar mora obenem služiti tudi kot opomin na izključenost, s katero se soočajo domorodna ljudstva. Čas je za poziv državam in mednarodni skupnosti, da domorodnim ljudstvom ponudijo roko in zagotovijo, da bodo obljube svetovnih voditeljev v smeri pomoči domorodcem postale resničnost.


Mednarodni dan domorodnih ljudstev obeležujemo 9. avgusta vsako leto v znak spomina na prvi sestanek Delovne skupine Združenih narodov za domorodne prebivalce, ki je potekal v Ženevi leta 1982.

Mednarodni dan domorodcev bi v resnici moral biti pomemben praznik in priložnost za razmislek o svetovnem razvoju. Šele leta 1982 se je neka skupina strokovnjakov v OZN poglobila v problem domorodcev, ki so bili že takrat vse bolj ogroženi. 9. Avgust pa je postal Mednarodni dan domorodcev komaj z letom 1994.

Praznik, ki ga v resnici nihče ne praznuje, je 9. avgusta postal šele leta 1994 in vsako leto so se nanj spomnili le domorodci. Od leta 2004 je to vsako leto vendarle dan za razmislek o domorodcih. Danes je vsako leto vendarle dan za razmislek.

Pred dvema letoma se je tedanji kanadski premier Stephen Harper javno opravičil domorodnim prebivalcem Kanade zaradi več stoletij trajajoče diskriminacije in še posebej zlorabe otrok po asimilacijski politiki. Kanadske oblasti so namreč staršem odvzele okoli 150.000 otrok in jih prisilno poslale na šolanje. To je bilo za razvito Kanado žalostno poglavje njihove zgodovine.

Aborigini po večletni diskriminaciji danes potisnjeni na rob družbe

Aborigini kljub prizadevanjem avstralske vlade doživljajo podobno usodo kot druga ljudstva, katerim so gospodarsko razvitejši priseljenci odvzeli življenjski prostor in skušali vsiliti svojo kulturo, vero in način življenja.

Aborigini - prvi priseljenci Avstralije naj bi živeli na tej oddaljeni  celini več kot 40.000 let, preden so na kontinent v 18. stoletju prišli prvi britanski kolonizatorji, ki so tam ustanovili kazensko kolonijo. Britanci so se naselili predvsem ob obalah, tam zgradili naselja po meri evropskega človeka, odpirali rudnike, postavljali farme, domorodce pa preganjali in potiskali v puščavsko notranjost in na sever celine, kjer so življenjske razmere neugodne. Veliko so jih tudi pobili, mnogi so umrli zaradi bolezni, ki so jih tujci prinesli s sabo. Prisilne integracije in diskriminacije in zlorabe domorodnega prebivalstva so nato trajale več kot 200 let.

Danes je v Avstraliji približno 550.000 teh temnopoltih domorodcev, ki predstavljajo le 2,7 odstotka prebivalstva. Živijo v različnih predelih Avstralije, predvsem v osrednjem in severnem delu, pripadajo različnim plemenom in govorijo kar 500 narečij. Imajo zelo oteženo življenje in so odrinjeni na družbeni rob. Pesti jih visoka stopnja brezposelnosti, zloraba drog, alkoholizem, kriminal in slaba zdravstven oskrba. 

Zgodovina Združenih držav Amerike spominja na neupravičena grozodejstva

Vsa grozodejstva, ki so se začela že pred obdobjem evropskega suženjstva, z zaznamovanjem Zahodne Afrike z muslimansko kulturo ter kasneje z lovom domorodcev priobalnih in notranjih deževnih gozdov Konga in osrednje Afrike, so začetek danes včasih tako opevane  Amerike.

Moderna ameriška zgodovina se prične s stikom bioloških in kulturnih značilnosti Evropejcev, domorodnih Američanov in Afričanov. To je bil pričetek evropske dominance v Ameriki in civilizacijske katastrofe preostalih dveh kulturnih skupin.

Ta zgodovinska točka je bila najbolj usodna za indijance. popolnoma odrezani od starega sveta se takat zgolj na konjih, s strelskim orožjem in oklepi niso mogli braniti Evropejcem. Neodporni na bolezni, neprimerni za delo Evropejcev, so bili množično pobiti, mnogi so umrli zaradi na novo prinešenih bolezni. 

Prisilna pokristjanjevanja, nasilna preseljevanja ter vsiljevanje drugačne kulture, šolanja - vse to daje v razmislek in danes s praznikom spomni na strpnost, krivice ter da se moramo prizadevati danes za pomoč in ponujeno roko vsem domorodcem tega sveta.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.