Živalski simboli v evropskih mestih

Živali so  velikokrat del pripovedk in legend, vezana na življenja ljudi. Nekatere pa so celo prišle na zastave in postale zaščitni znak določenega mesta.

Medved (Bern, Švica)

Legenda pravi, da je leta 1191 Duke Berthold of Zähringen prisegel, da bo prva žival, ki jo bo srečal na lovu, simbol novoustanovljenega mesta. Mesto naj bi dobilo ime po medvedu (nemško bar), čeprav je Bern tudi nemško ime za italijansko mesto Verona. V starem delu mesta in modernem novem parku razkazujejo medvede.

Foto: travellingbazaar.com

Volkulja (Rim, Italija)

Legenda pravi, da se je glavni rimski bog Mars zaljubil v smrtnico Silvijo, potomko slavnega grškega junaka Eneja, ki mu je rodila dvojčka Romula in Rema. Dvojčka sta bila potomca nekdanjega kralja, zato ju je tedanji kralj ukazal ubiti. Služabnik, ki bi ju moral ubiti, se je dečkov usmilil. V gozdu ju je našla volkulja, ki ju je rešila in hranila. Ko sta odrasla, sta vrgla kralja s prestola in ustanovila lastno mesto. Zaradi spora je Romul ubil Rema, mesto pa poimenoval po sebi – Roma (Rim). Najbolj znan kip volkulje, izdelan približno 500 let pr.n.št., je v Kapitolskem muzeju v Rimu. V športnem žargonu se prebivalcem Rima še danes reče sinovi volkulje.

Foto: stres.a.gape.org

Krilati lev (Benetke, Italija)

Krilati lev je simbol sv. Marka, zaščitnika Benetk. Je tudi simbol Beneškega filmskega festivala, kot tudi znane zavarovalnice Generali. V Benetkah je polno krilatih levov, najbolj znan pa je lev na trgu Sv. Marka ob Doževi palači. Običajno ima Krilati lev ob sebi odprto knjigo, na kateri piše PAX TIBI MARCE EVANGELISTA MEUS - Mir s teboj, moj Mark Evangelist.

Foto: dovka.com

Feniks (San Francisco, ZDA)

Feniks je v egipčanski mitologiji mistična ptica in je posvečena bogu Ozirisu. Vsakih 500 let si zgradi gnezdo in se sežge. Iz njenega pepela vzleti nov, pomlajen feniks. Feniks je postal simbol San Francisca po katastrofalnem potresu leta 1906, ko so popolnoma na novo morali zgraditi mesto.

Foto: sanfranshuttletours.com

Medvedka in jagodno drevo (Madrid, Španija)

Medvedka, ki jé sadeže z drevesa, je simbol mesta Madrid. Ker je bilo Medvedov v tistih krajih v rimskih časih ogromno, so pokrajino poimenovali Ursaria, latinsko je ursa medved. Nekoč naj bi tudi v okolici Madrida raslo ogromno jagodnih dreves, latinsko Arbutus unedo, in so ime dobila po sadežih, podobnih jagodam. Kip medvedke in drevesa je na osrednji ulici Madrida – Puerta del Sol, tehta pa dvajset ton.

Foto: panoramio.com

Orel (Dunaj, Avstrija) 

Orel je simbol Dunaja in cele Avstrije. Je simbol pravičnosti, velikodušnosti, moči, božje sile in poguma. V avstro-ogrski monarhiji so uporabljali dvoglavega krilatega orla.

Foto: csfd.cz

Sova (Atene, Grčija)

Bila je zaščitnica mesta Atene in tudi spremljevalka grške bogin­je Atene, ki je bila boginja civilizacije modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne. Prav boginji je posvečeno najznamenitejše grško svetišče Partenon na Akropoli v Atenah. Poleg sove, ki simbolizira modrost, je Atena imela ob sebi tudi oljčno vejico, ki simbolizira mir.

Foto: ancientrome.ru

Leva (Amsterdam, Nizozemska) 

Simbol Amsterdama sta dva leva. Ta čuvata krono svetega rimskega cesarstva. Krona je simbol avstrijskega cesarstva in tudi simbol od 15. Stoletja. Bohotna leva sta bila dodana v grb mesta v 16. Stoletju, simbolizirata pa kralja, moč, neustrašnost in pogum.

Foto: tumblr.com

Medved (Berlin, Nemčija)

Medved se je leta 1280 znašel na grbu mesta Berlin. Poleg njega sta bila še dva orla, ki sta ponazarjala Prusijo in Brandenburg. Legenda pravi, da ponazarja Alberta Medvedjega, zadnjega kralja slovanskega plemena Vendi, ki se je v Berlinu naselil okoli leta 1150. Orla sta se ob razpadu Prusije umaknila, medved pa je danes simbol mesta Berlin. Na Berlinalu, enem izmed največjih filmskih festivalov na svetu, podeljujejo zlate in srebrne medvede.

Foto: joejourneys.com

Zmaj (Ljubljana, Slovenija) 

Ljubljanski zmaj je od 17. stoletja dalje del grba mesta Ljubljane. Ponazarja moč, pogum in veličino. Povzeli so ga po srednjeveškem viteškem svetniku sv. Juriju, ki je bil na freskah pogosto upodobljen, kako jezdi ali s kopjem ubije zmaja. Zmaj v legendi o sv. Juriju predstavlja staro verovanje prednikov, ki ga nova krščanska vera premaga. Ljubljanski zmaj nastopa tudi v pravljici, ki temelji na starogrški legendi o Jazonu in Argonavtih. Jazon je ob Črnem morju ukradel zlato runo in nato zbežal v ustje Donave, ter prek Save prišel do Ljubljanice in Barja. Na Barju je živel grozoviti zmaj, ki ga je Jazon po junaškem boju ubil. Ob izviru Ljubljanice so ladjo razstavili na dele, jo na ramenih prenesli do obale Jadranskega morja, tam ladjo spet sestavili ter potovali naprej.

Foto: 24ur.com

Vir: Lisa.si