Bumerang Sreče združuje otroke, naravo, šport in zabavo

Danes redkokdaj vidimo skupino otrok, ki se igra na vaških travnikih ali na igrišču pred bloki. Tudi ko jih srečamo pa so le ti poglobljeni vsak v svojo mobilno napravo. 

Društvo za aktivno preživljanje prostega časa in razvoj Bumerang Sreče pa želi polepšati svet, ga narediti bolj pisanega, zanimivega, navihanega in norčavega tako za otroke kot tudi za odrasle, oziroma za vsakega, ki želi iti z njimi po mavrični poti.

Društvo Bumerang Sreče sestavlja skupina mladih, ki jim ni vseeno in želijo v življenju početi tudi kaj koristnega. To so Jasmina Lebar, Barbara Petek, Nina Bertalanič, Boštjan Šlihthuber, Sandra Kos, Goran Žižek, Samo Novak, Andreja Slavič, Tadej Hari in Katja Šlihthuber, ki s pomočjo dobrosrčnih donatorjev in posameznikov delijo srečo med otroki na Goričkem.

V četrtek zjutraj sem se tej skupini pridružil tudi jaz. Z nekoliko treme sem stopil med skupino otrok in premišljeval, kako prebiti led. Ko pa me je ena izmed deklet posipala z vprašanji: kdo si pa ti, kaj boš počel tukaj, kako dolgo boš tukaj in tako naprej, sem se zavedal, da so me že sprejeli medse in hitro vključili v njihove vsakodnevne dejavnosti. Tako sem po dolgih letih zopet igral karte Avtomobili in Črni Peter, se izogibal žogi v igri med dvema ognjema, se šel skrivalnice in tekal po travniku, kar tako, brez razloga, kot v otroških letih.

»Namen društva je vključevanje mladih v lokalno skupnost s poudarkom na področju socialnega in družbenega udejstvovanja, izobraževanja in aktivnega preživljanja prostega časa otrok ter medgeneracijskega sodelovanja,« mi med igro pojasni predsednica društva Katja Šlihthuber in doda, da so cilji društva večja vključenost mladih v družbene aktivnosti v širši lokalni skupnosti, povečanje aktivnega preživljanja prostega časa za predšolske, osnovnošolske in srednješolske otroke, dvig medgeneracijskega sodelovanja, večja ozaveščenost ljudi o pomenu prostovoljstva, dobrodelnosti ter ohranitev starih običajev in njihova vključenost v medgeneracijsko sodelovanje.

Ker me je zanimalo, kaj to pomeni v praksi, sem povprašal otroke, kaj sploh počnejo na taboru. Kaj hitro sem spoznal, da bi moral vprašati vsakega posebej, saj so navdušeno in na ves glas začeli naštevati, kaj vse so počeli, spoznali in preizkusili. Z veliko koncentracije sem uspel razbrati, da so vsak dan ustvarjali, plesali in peli, imeli jutranjo telovadbo, v torek so obiskali center Aqualutra, kjer so spoznali vse o vidrah in o naravi nasploh, v sredo so obiskali kopališče, kar je bilo za nekatere otroke posebno doživetje, saj le redko imajo možnost preživeti počitnice na kopališču ali morju.

V četrtek pa smo skupaj postali taborniki za en dan, saj smo skozi ves dan spoznavali taborniške veščine. Obiskali so jih tudi taborniki iz Murske Sobote, s katerimi so v gozdu iskali les za taborniški ogenj, streljali z loki, peli ob tabornem ognju, prespali v pravem taborniškem šotoru, se učili osnov prve pomoči in podobno. Četrtek je bil še posebej razburljiv, saj so se prepustili tudi jogi za otroke, zvečer pa so si ogledali zvezde na nebu in spoznavali ozvezdje, planete ter prisluhnili različnim mitom o astrologiji.

Povedali so mi tudi, da bodo naslednji dan tabor zaključili s piknikom in z zabavnim tekmovanjem med otroki in starši ter s petjem taborniške himne, ki so se jo pridno naučili v prvih dneh tabora.

Do sedaj so organizirali tri tabore za otroke, dva poletna in enega zimskega. Poletni tabor Bumerang Sreče 2013 je potekal v Križevcih na Goričkem od 29.7. do 2.8.2013, udeležilo pa se ga je 31 otrok, starih med 6 in 13 let iz Prekmurja, dve dekleti iz Celja in eno iz Nemčije. Kljub temu, da je tabor v prvi vrsti namenjen otrokom iz socialno šibkejšega okolja, se tabora lahko udeleži vsakdo, saj je namen tabora omogočiti otrokom aktivne počitnice z različnimi aktivnostmi in druženjem.

V enodnevnem sodelovanju na taboru je bilo zelo pestro, saj sem v tem dnevu zamenjal nešteto vlog. Tako sem bil enkrat njihov prijatelj, spet drugič njihov učitelj, potem njihov tolažnik, kasneje razsodnik. Okusil sem tudi vloge kuharja, natakarja, pomivalca, reševalca, frizerja, vojaka, vzgojitelja, varnostnika, pevca in mnogih drugih. Ne glede na to, kako uspešni smo bili pri igranju teh vlog, smo vedno pričarali nasmeh na otroških ustih. Po dolgem dnevu, ko so se otroci odpravili spat v šotore, sem se odpravil domov in se utrujen legel v posteljo ter premišljajoč o novi izkušnji z nasmeškom na ustih zaspal. Tako sem spoznal, da tisto, kar daješ v življenju, se ti prej ali slej vrne kot bumerang.

»Bila je ideja, ki je prerasla vse meje in je postala nekaj, kar nariše nasmeh na obraze otrok, nekaj kar povezuje mlade in starejše, nekaj, kar je napolnilo srca otrok, staršev in predvsem nas – članov društva Bumerang Sreče,« mi pove Šlithuber in doda, da z vsakim taborom dobijo nazaj veliko več, kot dajo, ter vedno znova spoznavajo, kaj je resnično bistvo življenja in tako z majhnimi koraki »mečemo bumerang sreče naprej«.

Kot sem že omenil, so se na taboru vloge hitro menjale in tako so otroci postali tudi fotografi. Med pazljivim podajanjem fotoaparata so posneli veliko fotografij, nekatere med njimi pa si lahko pogledate v spodnji galeriji.

Prispevek je nastal v okviru akcije "Vsak dan novinar, en dan nevladnik" pod okriljem Lokalne razvojne fundacije za Pomurje.

Več fotografij v spodnji galeriji...