Se bo Otok ljubezni znašel na Unescovem seznamu?

Horvat je pred dnevi organiziral debato na temo »Energetska samozadostnost Slovenije – realnost ali mit?« Razvojni aduti občin ob reki Muri v navezi energetika – kmetijstvo – turizem v oporo študiji o geotermiji in plavajočih mlinskih kolesih kot mini elektrarnah – so bili predmet debate.

Med sobotnim soočenjem mnenj o razvojnih adutih občin ob Muri v energetiki, kmetijstvu in turizmu v okviru štiridnevne tradicionalne, etnološke, ekološke in etnografske prireditve v Ižakovcih, je udeležence nagovoril član kluba pomurskih poslancev Jože Horvat z apelom: »Po 22 letih büjraških dnevov je čas za akcijo, a po pameti, treba je znati izkoristiti vse tisto, kar ponuja reka Mura, kot naravno danost je treba tako kot štorklje v Veliki Polani obrniti v denar, saj se samo na Otoku ljubezni letno obrne več kot 50 tisoč obiskovalcev.«

Horvat je pred dnevi tudi organiziral debato na temo »Energetska samozadostnost Slovenije – realnost ali mit?«

Koordinator projektov civilno-strokovnih skupin v občini Beltinci Tine Mlinarič je naznanil, da je prva načrtovana študija o rabi energijskega potenciala geotermalne energije v Pomurju izdelana, v pripravi pa je študija o rabi kinetične energije reke Mure v smeri izdelave idejne zasnove in prototipa mlinskega kolesa kot plavajoče mini hidroelektrarne.

Po mnenju pomurskega rojaka Štefana Bojneca pa bi se lahko Otok ljubezni, da bi postal širše priznan znašel na znamenitem Unescovem seznamu zaščitene narave in kulturne dediščine. Po njegovi oceni je geotermalna energija primerna za izkoriščanje gojenja paradižnika in orhidej, ter pomeni na tak način začetek lokalne pridelave hrane z  lokalnimi energetskimi viri. Tudi institucionalno povezovanje ponudnikov v gospodarstvu je zanj velikega pomena, čemur se je pridružil tudi Simon  Balažic iz Zveze društev Moja Mura. Ob tem je izpostavil tudi pomen tesnejšega sodelovanja izletniških točk ob Muri.

Po mnenju Dejana Židana bi po podatki Agencije RS za okolje z vodo iz Mure lahko namakali okoli 6500 hektarjev polj, ob tem je spomnil na sušo in da v zvezi s tem intenzivno potekajo dogovori o namakanju v kmetijstvu. Ob vseh vseh podanih izjavah je podal mnenje še direktor RRA Mura Danilo Krapec, ki je med drugim izjavil, da je »reke Mure dovolj za vse«

Vir: Večer.si