Tomaž Fekonja: S kolesom na 800-kilometrsko pot El Camino de Santiago

Študent Tomaž Fekonja se je s kolesom podal na 800 km dolgo romarsko pot po Španiji, El Camino de Santiago.

Zakaj ste se odločili za takšen izziv?

»Pred to potjo sem veliko razmišljal o ljudeh, ki so se podali na kaj podobnega in vedno mislil, da jaz kaj takega nisem sposoben. Samo nahrbtnik in 1000 km v treh tednih, je za marsikoga izziv, posebej če se za ta podvig nič ne pripravljaš. In ko to pot prevoziš, ugotoviš, da si sposoben. Veliko je stvari v življenju, ki so manj zahtevne kot to, pa jih nisem poskusil, in ko daš skozi nekaj takega, za kar misliš, da nisi sposoben, ugotoviš, da zmoreš vse. Ta pot mi je pomagala dvigniti samozavest in ugotovil sem, da sem sposoben premagovati tudi večje ovire.«

Kakšna pot je El Camino de Santiago?

El Camino de Santiago ali Jakobova pot je ime za romarske poti, ki vodijo do svetišča sv. Jakoba v Komposteli. Je ena najstarejših romarskih poti, na severozahodu Španije, s tradicijo več kot tisoč let. Naš namen potovanja ni bil verske narave, ampak smo želeli okusiti zgodovinsko in kulturno plat že stoletja znane poti, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Na pot se lahko odpravite peš, s kolesom ali s konjem. Če hočeš pot prepešačiti, potrebuješ zelo veliko časa, zato sem se odločil za kolo.

Zakaj ste se odločili ravno za to pot, kje ste dobili idejo?

Za pot me je navdušil mamin stric, ki je to romarsko pot obiskal že 3 krat. Za razliko od drugih poti je že logistično organizirana, ni potrebno skrbeti za prenočišča in prehrano. Na začetku dobiš romarski potni list, ki omogoča cenejše namestitve, včasih smo lahko prespali tudi zastonj ali pa plačali samo simbolično ceno. Prenočite lahko pri zasebnikih, v samostanih, cerkvah, res pa je, da so namestitve preprosto opremljene in vsebujejo le najnujnejše. Včasih v enem prostoru prenoči tudi 100 popotnikov. Pot finančno podpira država, zato si lahko privoščijo cenejše namestitve.

Glede na to, da so prenočišča zastonj ali za simbolično ceno, kakšne so pa cene hrane?

Cene hrane se razlikujejo, lahko pa dobite romarski meni, ki je cenejši in navadno zelo okusen. Ob poti je tudi dovolj vodnjakov s pitno vodo, tako da si ni treba delati zaloge vode.

Ste se na pot odpravili sami?

Ne, na pot sem se odpravil skupaj z dvema sošolcema Lucijanom in Jernejem.

Je bilo na poti kakšno neprijetno presenečenje?

Pričakovali smo, da bo na tako dolgi poti šlo gotovo kaj narobe, da bomo imeli težave s kolesom ali podobne pripetljaje, vendar je celotna pot potekala gladko, brez nepotrebnih nevšečnosti. Včasih se nam je po napornem dnevu zgodilo, da nismo takoj našli prenočišča in smo še morali kolesariti naprej, vendar je to malenkost proti vsem kar smo pričakovali.

Ste se doma kako posebej pripravljali na to pot?

V prostem času veliko kolesarim, posebej pa se nisem pripravljal na ta podvig, saj mi je bila ta pot nekakšen izziv. Daljša tura, ki sem jo pred tem prevozil, je bila od Ljubljane do Benetk.

Kako dolgo je trajala celotna pot?

Na pot sem se odpravil v začetku avgusta leta 2010. Celotna pot s postanki je trajala tri tedne. Romarska pot je dolga 800 km, vendar smo prevozili 1061 km, saj smo še pot podaljšali do mesta Porto na Portugalskem, ker so bile od tam letalske karte za vrnitev v Slovenijo najcenejše. Pot s kolesom smo začeli v mestu Jaca (Španija), kjer smo obiskali lokalnega duhovnika, ki nam je priskrbel romarski potni list, v katerega smo vnesli vse uradne žige večjih mest in prenočišč ob poti. Na koncu poti, v mestu Santiago, pa smo morali poiskati urad, kjer smo dobili potrdilo za uspešno opravljeno pot.  

Bi izpostavili kakšen dogodek, ki se vam je vtisnil v spomin?

V mesto Astorga (Španija) smo prišli ravno v času, ko so imeli festival. Takrat okrog starega mestnega obzidja naredijo rimsko naselje in vsi meščani so oblečeni v rimska oblačila. To se mi je najbolj vtisnilo v spomin, saj je bilo nekakšno posebno doživetje.

Kaj vse ste videli ob poti?

Pot teče čez vasice in manjša mesta, pokrajina je razgibana, veliko je vinogradov in žitnih polj. Nato pot poteka po gorskem svetu, tukaj postane nekoliko naporna, saj so precejšnji vzponi in spusti, vendar lep razgled opraviči našo utrujenost.  Na poti srečamo tudi veliko romarskih popotnikov, ki se na pot odpravijo predvsem za to, da bi širili Kristusov nauk. Veliko je izjemne arhitekture, cerkev, samostanov, skratka celotna pot je paša za oči, saj lahko opazujemo kako se lepa narava spaja s kulturnimi znamenitostmi.

Bi se ponovno odločili za kakšno podobno pot?

Še enkrat bi se odpravil na isto pot, vendar bi jo tokrat prehodil peš, tako kot večina popotnikov.  Pot se je izkazala za pomembno prelomnico v mojem življenju,  pomagala mi je okrepiti samozavest in ugotovil sem, da v življenje lahko dosežemo katerikoli cilj, če le imamo voljo in pogum.

Fotografije: Tomaž Fekonja

Več fotografij v spodnji galeriji ...