Dan, ki je prinesel obdobje sprememb

31. oktober je dan, ko praznujemo praznik spomina na reformacijo. Ob državnem prazniku so te dni potekale razne slovesnosti, kjer so se spominjali začetnikov reformacije in predvsem slovenskih protestantov, ki so dobrinesli velik delež tudi na področje kulture in šolstva pri nas.

Vzroki za reformacijo

Na današnji datum leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther – začetnik reformacije na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil list, na katerega je napisal 95 tez, ki so izražale njegov odklonilen odnos do tedanjega ravnanja rimskokatoliške cerkve. Najbolj je Luther nasprotoval prodajanju odpustkov za grehe, saj se je po njegovem mnenju Cerkev na ta način hotela okoristiti. Sprva je bil Luthrov cilj obnoviti katoliško cerkev, vendar pa se je po zavrnitvi omenjene oblikovala nova cerkvena organizacija – luteranska cerkev.

Sicer so se prve kritike katoliške cerkve  pojavile že veliko pred Luthrom, in sicer v 14. stoletju. Anglež John Wycliffe in Čeh Jan Hus sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere Biblija, zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Zaradi teh idej so Jana Husa so sežgali na grmadi. Tudi Luther ni doživel prijetne usode, saj ga je papež zaradi upora izobčil iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil še cesar.

Reformacija po Evropi

Z začetnikom Luthrom se je gibanje reformacije razširilo tudi na druge evropske države. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli v Švici, hugenoti v Franciji in mnogi drugi po ostalih evropskih državah. V Angliji se je kralj Henrik VIII. odločil, da bo prekinil odnose s papežem in tako osnoval samostojno anglikansko cerkev, katere poglavar je angleški kralj. Reformacija je pripeljala do razkola v Cerkvi; tako se je Evropa, grobo rečeno, razdelila na protestantski sever in katoliški jug.

Pozitivne pridobitve iz časa reformacije

Luther je med svojimi zahtevami med drugim izpostavil, da naj bo Cerkev revna in preprosta kakor tudi bogoslužje, da naj se ne časti svetnikov in relikvij, da naj se Cerkev na postavlja nad državo in da naj vsak vernik bere Sveto pismo v svojem jeziku. Zaradi slednje zahteve se je močno razvila književnost v ljudskih jezikih, med drugim je to močno vplivalo tudi na slovensko književnost, kajti prav v tem obdobju so se pojavile prve slovenske knjige.

Leta 1550 je protestantski vodja na Slovenskem Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. V tem obdobju pa je ustvarjalo veliko slovenskih pisateljev (povečini duhovnikov), med njimi tudi tudi Adam Bohorič, avtor slovnice Zimske urice, Sebastjan Krelj, ki je napisal Otročjo biblijo in mnogi drugi. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prvi prevedel Jurij Dalmatin (1584).