FOTO: Bratuškova odprla sejem Agra

Danes se je pričel 51. sejem Agra v Gornji Radgoni. Otvorila ga je predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. Gostje so bili minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, minister za obrambo Roman Jakič, predsednik odbora za kmetijstvo in okolje državnega zbora Jakob Presečnik, namestnik ministra za kmetijstvo Litve in podpredsednik  sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo Mindaugas Kuklierius, župan Gornje Radgone Anton Kampuš, ministri in veleposlaniki prijateljskih držav, poslanci državnega zbora in svetniki državnega sveta, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, vinska kraljica Naža Pavlič.

"Težave v kmetijstvu so težave nas vseh, rešiti pa jih je mogoče samo z dialogom s predstavniki kmetijskih organizacij, vsak vaš odziv na naše predloge pa je signal, da moramo zadeve znova proučiti," je ob odprtju 51. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra dejala Batuškova.

Bratuškova je izpostavila kakovost v kmetijski panogi ter odličnost slovenskih pridelkov in izdelkov. Meni, da ni razloga, da kupci ne bi cenili slovenske hrane, saj imamo odlično gostinsko in turistično ponudbo in imamo nekaj, česar nima vsaka država. Meni še, da vlada mora podpirati povečanje pridelave lokalne hrane v trgovinah in javnih zavodih.

Premierka se je skupaj z ministrom Židanom pred odprtjem sejma srečala z vodji ministrskih delegacij, ki se udeležujejo Agre. Dejala je, da so si bili enotni predvsem v treh točkah. Prva so klimatske razmere, ki se jim bo kmetijstvo moralo prilagoditi, druga so voda in namakanje kmetijskih površin, kjer bo potrebno narediti več in tretje pridelavo beljakovinskih rastlin, kjer so ugotovili, da je Evropa preveč odvisna od uvoza, predvsem gensko spremenjenih rastlin.

Več fotografij v spodnji galeriji!

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je na začetku dejal, da je za kmetijstvo vedno veljalo, da so prisotne težave, izzivi, pa tudi uspehi. Tako je bilo v preteklosti, tako je sedaj in napačno je pričakovati, da bo drugače tudi v prihodnje. Kot uspeh je izpostavil dobro izpogajano kmetijsko reformo. Za slovensko kmetijstvo bo v naslednjih letih na razpolago samo za neposredna vplačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarde everov in dodatno 200 do 300 milijonov evrov iz domačega proračuna.

Letos je ministrstvu za kmetijstvo in okolje uspelo skoraj nemogoče je dejal Židan. Od skoraj 60.000 subvencijskih vlog 1. julija ni bilo izplačanih samo 80 vlog, zaradi težav pri iskanju pravnega naslednika in podobno. To je manj kot 2 odstotka, evropski normativ pa je 5 odstotkov.

Tudi Židan je poudaril in nagovoril vse prisotne, da je Evropa skoraj v celoti odvisna od od uvoza iz tujine kar se tiče beljakovinskih komponent za hrano, in da si takšne odvisnosti  ne sme privoščiti. Da je nevarnost še večja, pravi Židan, večino beljakovinskih komponent iz tujine pripeljemo v obliki, v kakršni evropski davkoplačevalec enostavno ne tolerira. Razprava zadnje tedne, kjer je Slovenija bila kot vedno na strani tistih, ki ne dovoli sajenja, ne uporabe genetsko spremenjenih organizmov, je pokazala, da je evropska javnost do tega enotna, niti si ne želi. Dejal je še, da se bodo v naslednjih sedmih letih usmerjali v reševanje namakanja polj.

Peter Vrisk predsednik Zadružne zveze Slovenije pa je dejal, da je tradicija kmetijsko-živilskega sejma Agra pomemben sejem za slovensko kmetijstvo in agroživilstvo in da vsako leto znova prinaša informacije, strokovne dogodke, prireditve, ki nas povezujejo in izobražujeje. Poudaril je, da je kmetijstvo za slovensko gospodarstvo zelo pomembno, saj kmetje pridelujejo hrano, ki je in vse bolj postaja strateška dobrina, ter da se preko zadrug odkupi in proda več kot 80 odstotkov vse tržne pridelave v Sloveniji. Letno slovenske kmetijske in gozdarske zadruge ustvarijo preko 700 milijonov evrov prihodkov in da zaposlujejo skoraj 3000 delavcev, ter povezujejo 15500 članov je dejal Vrisk. Poudaril je pomen pridelave hrane za slovensko gospodarstvo, ki jo ogrožjo številne naravne katastrofe, vlogo kmeta in zadrug pri ohranjanju delovnih mest, poseljenega in obdelanega podeželja, domače živilsko predelovalne industrije in vseh ostalih podpornih institucij.