Spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa

Dne 26. 7. 2013 je bil v Uradnem listu RS, št. 63/2013, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-B), ki se začne uporabljati 1. septembra 2013.

Poglavitne spremembe se nanašajo na:

- dopolnitve razlage pojmov kot so enosledno vozilo, dvosledno vozilo in smerno vozišče,

- konkretizacija nekategoriziranih površin v naselju,

- pooblastila cestninskih nadzornikov,

- spremenjene določbe o zasegu motornega vozila,

- spremenjene določbe o pridržanju voznika motornega vozila in

- strožja sankcija za voznika, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja (PUO) ali ne upošteva odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje.

Nekategorizirane ceste

Po definiciji iz Zakona o cestah je namreč nakategorizirana cesta, ki je dana v javno uporabo, vsaka prometna površina (ki ni nujno cesta), na  kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in ZPrCP, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec, kar pomeni, da imajo občinski redarji pristojnost za ukrepanje tudi na nekategoriziranih cestah v naselju, ki so dane v javno uporabo.

Vir: voznja.si

Cestninski nadzorniki

Spremembe zakona, določajo pristojnosti in pooblastila pooblaščenih uradnih oseb prekrškovnega organa DARS (cestninski nadzorniki). Z namenom zagotavljanja varnosti ter nemotenega prometa na cestninskih cestah, se dajejo cestninskim nadzornikom pooblastila za izvajanje nadzora nad omejitvijo prometa, vremenskimi razmerami ter zimo in zimskimi razmerami. V zvezi s pooblastili pa smejo zahtevati na vpogled določene listine ter izločiti vozila, ki ne upoštevajo navedenih določb, tudi iz prometa.

Zaseg vozil

S spremembo ZPrCP so spremenjeni pogoji za zaseg motornega vozila. Temeljni namen zakonodajalca pri navedenem ukrepu je bil, da se nevarnega voznika, ki je storil hujši prekršek, izloči iz prometa v trenutku, ko je najbolj nevaren za sebe in druge udeležence v cestnem prometu, tako, da se mu ob izpolnjenih pogojih začasno odvzame motorno vozilo. To pomeni, da konkretna nevarnost realno obstaja v trenutku, ko je bil tak voznik neposredno zaloten pri vožnji motornega vozila in mu z zasegom sredstva storitve prekrška (motornega vozila) v nadaljevanju preprečimo nadaljnjo udeležbo v cestnem prometu in s tem nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu. Sprememba ZPrCP  širi pogoje za zaseg motornega vozila. Na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPrCP policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

- če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:

1. prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h,
2. prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h,
3. prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h,
4. prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti cesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h,
5. vožnje pod vplivom alkohola,
6. vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali
7. odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja.

Navedena določba pomeni, da morata biti izpolnjena najmanj dva pogoja (kumulativno), in sicer zalotitev pri hujšem prekršku in eden od pogojev, ki so navedeni v alinejah. 

Prav tako policist na podlagi 2. 3. 4. in 5. točke zaseže motorno vozilo vozniku, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

- če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila,

- če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega,

- če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja,

- vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi.

Prekrški iz 2., 3., 4., in 5. točke imajo dvojen pomen. Hkrati pomenijo zalotitev pri hujšem prekršku in istočasno zakonski pogoj za zaseg motornega vozila, če je izpolnjen eden od pogojev iz zgornje alineje.

Navedene določbe pomenijo, da policisti zasežejo motorno vozilo vozniku, ki v cestnem prometu vozi vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Tu je potrebno opozoriti še, da gre pri tem za ukrep policista  in ne za sankcijo, ki bi jo policist izvršil zoper kršitelja (ta je v pristojnosti sodišča), ki je storil hujši cestnoprometni prekršek. Zakonske določbe se uporabljajo za vse voznike motornih vozil (tudi za tujce), ki izpolnjujejo pogoje iz navedenega člena.

Hujši prekršek

Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

Pridržanje

Sprememba se nanaša na pogoje, kos se policist odloči, da pridržanje odredi ali ne odredi. Tako se besedna zveza »policist pridržanja ne odredi« zamenja z v novo besedno zvezo »se policist lahko odloči, da pridržanja ne odredi«.

Neupoštevanje predpisanega znaka, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja

Pri tem se spremeni sankcija in sicer iz sedanjih 250 € na 500 €. Poleg globe pa je predpisana tudi stranska sankcija petih kazenskih točk za voznika motornega vozila.