Bukovniško jezero - ogledalo njegove okolice in človeških dejanj

Večina se nas je že sprehajala ob Bukovniškem jezeru ali pa vsaj slišala o njem. Bukovniško jezero je umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Površina jezera je okoli osem hektarjev, globoko je povprečno dva metra, ponekod pa tudi pet metrov. Nudi domovanje mnogim ribam in raznovrstnemu ribjemu drobižu.

Jezero obdaja gozd, ki nudi obiskovalcem prijetno senco. Poleg ribolova nudi tudi možnost za počitek, sprehode, kampiranje, piknike ter veliko gobarskih užitkov. Dostop do jezera je po asfaltirani cesti iz smeri Dobrovnika. Nad jezerom v gozdu stoji kapelica svetega Vida, ki bdi nad Vidovim izvirom s posebno močjo. Na Vidovo, 15. junija, obišče kraj veliko ljudi.

Prvotno je jezero bilo namenjeno namakanju polj in blaženju visokih spomladanskih voda 

Leta 1948/1949 je Bukovniški potok kmalu po nastanku, v svojem srednjem toku bil zajezen v vodni zadrževalnik, postal privlačen za ljudi, rastline in živali. Bukovniško jezero je bilo prvotno namenjeno blaženju visokega vala pomladnih voda in morebitnemu namakanju polj, vendar se to ni nikoli uresničilo. Ribiči so izkoristili stoječo vodo za gojenje domorodnih in tujerodnih rib, skoraj vse vrste pa so vezane na stoječo vodo in jih v potoku Bukovnica brez zajezitve ne bi bilo.

Veliko pripovedi in legend kroži o templjarskem samostanu, mlinu, cerkvi in menihih, ki naj bi živeli v dolini, na območju Bukovniškega jezera. Po pripovedovanju domačinov so bili nekoč pašniki in vinogradi tam, kjer je danes gozd. Dolinska pregrada je bila zgrajena veliko časa pred samim nastankom jezera in da so jo postavili menihi zato, da so imeli vodo. Pri gradnji jezerskega nasipa so našli ogromne pilote in ostanke nekdanjega mlina.

Jezero in okolica nudi dom raznovrstnim živalim

Obiskovalci Bukovniškega jezera so velikokrat priča pojavu, da jezero postane ogledalo svoje okolice, dreves, koč, neba, oblakov. Na simboličen način pa je Bukovniško jezero tudi ogledalo človeka in človeških dejanj, saj lahko v njem vidimo, kako uspešni smo v ustvarjanju sožitja med človekom in naravo. Okolica jezera je obdana z gozdovi, v katerem domujejo srne, jeleni in divje svinje. Na obrobju se gibajo fazani, jerebice, prepelice in poljski zajci. Vodni ekosistem gosti sivo čapljo, mlakarico in vodomca. V zraku se gibajo kanje, kragulji in postovke, proti naseljem pa srečamo lastovke, taščice, pogorelčke in štorklje. V Bukovniškem jezeru so poleg ščuk, ploščičev, smučev, navadnih ostrižev in drugih domorodnih vrst še amurji, tolstolobiki, sončni ostriži, različni gojeni krapi in srebrni koreslji.

Ime Bukovnica zaradi prvotnega gozda bukve

Ob Bukovniškem jezeru raste čez tristo zanimivih in lepih rastlinskih vrst. Tipična vodna rastlina, ki se občasno razraste ob obali Bukovniškega jezera, je vodni orešek, vendar ga ribiči odstranjujejo. Vse bolj redka je močvirska logarica oziroma močvirski tulipan, ki spomladi cvete na vlažnih travnikih. Najdemo pa tudi veliko trobeliko, ki je zelo strupena kobulnica. Prevladuje gabrov gozd, v povezavi z dobom, gradnom ali rdečim borom. Ime Bukovnica dokazuje, da je tu bil primarno sestoj bukve, ki pa so jo skorajda popolnoma posekali, nadomestil jo je gaber. Zanimivejša so območja, kjer se še pojavlja zlasti dob, vrsta hrasta, ki potrebuje visok nivo podtalnice, pa tudi graden, kot njegov bližji sorodnik daje temu prostoru dodatno kakovost. V neposredni okolici Svetega Vida se pojavlja bela čmerika, od mostu do Svetega Vida pa se pojavlja premenjalnolistni vraničnik.

Zdravilnost vode iz Vidovega izvira

V gozdu ob jezeru stoji kapelica Svetega Vida, v bližini pa izvira studenec z istim imenom, katerega čudodelnost ali zdravilnost je poznana že dolgo let. S hladno vodo, ki izvira vse leto, si ljudje umivajo obraz, izpirajo oči ali se odžejajo. Pravijo, da ima voda iz Vidovega izvira energijsko moč ter zdravilne učinke pri zdravljenju vida, sluha, prebavil, živčevja in kože.

Foto: bukovniskojezero.si

Okolica Bukovniškega jezera je prepojena z energijami, ki nas sproščajo, pomirijo in okrepijo. Že v preteklosti so ljudje ob upoštevanju geomantije, ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivih področjih in črtah, gradili templje in cerkve na mestih blagodejnega sevanja. Pred kapelo svetega Vida se res križata dve črti moči. Kapelica je bila najprej lesena, leta 1818 pa so jo ponovno zgradili iz opeke.

Vidova kapela je poleg Vidovega izvira zaščitni znak Bukovniškega jezera in priljubljeni cilj obiskovalcev. Vsako leto 15. junija je ob kapelici proščenje  in na ta dan pride na Bukovniško jezero tudi po več tisoč romarjev. V naših krajih je sveti Vid zaščitnik človeškega vida. Po pripovedovanju domačinov so kapelo svetega Vida v času med drugo svetovno vojno partizani zelo poškodovali. Ranjen partizan in se je priplazil do kapelice, kjer je preživel noč. Kljub resnim ranam je ostal živ in po koncu vojne poskrbel, da so kapelo svetega Vida lepo obnovili.

Vir: bukovniskojezero.si

Več fotografij v spodnji galeriji...