https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/
https://www.facebook.com/events/2499176920294703/

LOKALNO

Neformalno izobraževanje in priložnostno učenje neprecenljivi vir izkušenj

19.09.2013 ob 10:00  

Izobražujemo se celo življenje, ne da bi se tega sploh zavedali. Šele rezultati pokažejo, da je proces potekal nenačrtovano ter povečini izvira iz neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja.

 

Danes postaja potreba po vseživljenjskem učenju, neformalnem in tudi aformalnem izobraževanju po eni strani nuja zaradi krčenja delovnih mest in trenutne gospodarsko družbene situacije. Po drugi strani obstaja porast posluževanja neformalnega izobraževanja tudi zaradi področja vzgoje in izobraževanja, ki s svojo ureditvijo »prisili« mladostnike, da izbere življenjsko poklicno pot v času, ko za to še ni zrel.

Raziskave kažejo, da prav neformalno in aformalno izobraževanje daje tiste ključne kompetence posamezniku, ki so odločilne za njegovo karierno pot. Pomembno se je tega zavedati ter ne glede na starostno skupino izkoristiti vse priložnosti za pridobivanje novega znanja ter izkušenj.

Učinkovitejši načini učenja, ki temeljijo na izkušnjah

Neformalno izobraževanje je vsak organizirana oblika izobraževanj, ki ima nek definiran namen. Izvajajo ga različne neprofitne organizacije, podjetja pa tudi lokalne skupnosti in državne institucije. Ta izobraževanja ne prinašajo formalne pravno veljavne izobrazbe, prinašajo pa znanje in veščine, ki jih posamezniki potrebujejo. Pogosto ponudba neformalnih izobraževanj hitreje sledi potrebam in pogosto uvaja nove in bolj učinkovite načine učenja: izkustveno učenje, delo v malih skupinah, vrstniško učenje in podobno.

Za razliko od formalnega izobraževanja gre pri neformalnem izobraževanju za pridobivanje, razširjanje, obnavljanje, posodabljanje in poglabljanje znanja, kjer ni nujno, da se pridobljeno znanje dokazuje z javno veljavno listino.

Zelo blizu neformalnemu izobraževanju je priložnostno učenje, kjer pa se gre za učenje ob nekih drugih dejavnostih, ki jih počnemo. Sem spadajo na primer: Prostovoljno delo, delo v nevladnih organizacijah, vodenje različnih projektov in podobno, kar prinaša širok spekter priložnosti za učenje, dodatna znanja in neprecenljive izkušnje.


Priložnosti je nešteto

Priložnostni za neformalno izobraževanje in priložnostno učenje je veliko in praktično za vse skupine od otrok do starejših. Predvsem za mlade je zelo smiselno, da jih izkoristijo v kar največji meri, saj jim pomagajo odkrivati in razvijati lastne potenciale, prepoznavati karierne priložnosti in tudi ustvarjati nove karierne možnosti. Neformalna izobrazba pogosto omogoči delo v poklicu, ki skoraj ni povezan s smerjo študija. Štejejo namreč kompetence, ki jih imamo in ne to, kje smo jih pridobili.

Tudi vse več šol se zaveda prednosti vira tovrstnega znanja, zato tudi v svoje dejavnosti vključuje nove metode, kot so projektno delo, delavnice, ekskurzije in podobno, ki pole neke novih znanj posamezniku doprinese predvsem socialne večine, kot so večine z upravljanjem z ljudmi, timsko delo, voditeljske sposobnosti, načrtovanje, projektno delo, organizacija, praktično reševanje problemov in podobno. Kar je še skoraj pomembnejše, da se sočasno na takšen način povečata samozaupanje, disciplina ter osebna rast.

Tudi v Pomurju deluje vrsto organizacij, ki posamezniku na različne načine nudijo neformalno ali aformalno izobraževanje, s sodelovanjem v različnih projektih, delavnicah, z obiski predavanj in podobno. Če naštejemo samo nekaj tovrstnih organizacij, kot so Mladinsko informativni in kulturni klub v Murski Soboti, Ljudska univerza Murska Sobota, Hiša Sadežev družbe,  Riss Dvorec Rakičan, Šim Ljutomer, Center Duo v Veržeju in podobno, se s svojim delovanjem dotikajo programov na področju izobraževanja različnih ciljnih skupin ter jim tako nudijo možnost učenja, nabiranja izkušenj, znanj, kompetenc, katere jim formalno izobraževanje morda ne omogoča, ali jim ni iz različnih razlogov v  preteklosti.

Kot pravi direktor HSD MS Darko Krajnc, vidi velik pomen neformalnega izobraževanja za posameznike družbe. Pri tem izpostavlja tudi tiste, ki se v organiziranem formalnem sistemu morda tudi ne z-najdejo, kasneje so pa ravno preko te oblike izobraževanja lažje zaposljivi. »Ker aktivnosti v HSD vodijo prostovoljci, poteka »izobraževanje« v dveh smereh. Prostovoljci se preko tega učijo vodenja skupine, podajanja znanja in boljšega komuniciranja, posamezniki, ki pa koristijo določene delavnice, tečaje, predavanja, ali učne pomoči, pa dobijo znanje, ki jih določena delavnica recimo prinese.« 

Krajnc dodaja,  da so si nekateri prostovoljci  po aktivaciji v HSD kar hitro našli službo. »Dober glas seže v deveto vas, je rek, ki (včasih) drži. Imamo široko mrežo, veliko uporabnikov, udeležencev naših programov in tudi sodelujočih organizacij, pa se tudi na ta način širijo mreže in možnosti naših prostovoljcev. Znotraj Slovenske filantropije in drugih nevladnih organizacij, kjer gre za delo z ljudmi imajo neformalne izkušnje vedno veliko težo. Vsekakor počnemo zelo pestro delo in neformalne izkušnje sodelavcev dnevno izkoriščamo in tako bogatimo svoj program.«

Problem priznavanja neformalnega izobraževanja

Neformalno izobraževanje ima veliko vrednost predvsem tudi za vrednote posameznega človeka. Zato si na Socialni akademiji, ki je ena od neformalnih in nevladnih izobraževalnih ustanov, želijo, da bi bil tovrsten študij v prihodnje bolj cenjen. Kot je zapisala vodja študija in namestnica direktorja Socialne akademije Mojca Perat za radioognjišče.si, je velika pomanjkljivost neformalnega izobraževanja po njenem mnenju to, da ne prinaša višje stopnje izobrazbe, vendar ga kljub temu priznava vedno več civilnodružbenih, gospodarskih in verskih ustanov. »Poznam veliko posameznikov, ki so se ravno zaradi teh veščin, ki so jih pridobili na neformalnem izobraževanju, zaposlili, vendar bi bilo potrebno razviti sistem priznavanja neformalnega izobraževanja in razviti sistem kreditnih točk ter umeščanja v slovenski kvalifikacijski sistem,« je prepričana.

Kot dodaja ob tem Krajnc, veliko ljudi pri iskanju službe naleti na težave, da jim neformalnega znanja ne upoštevajo, poleg tega pa je za njih še bolj frustrirajoče, da niti ne pridejo do momenta, ko bi lahko svoje bogato znanje nekomu predstavili, saj na prošnje velikokrat ni odgovorov ali pa so le-ti kar na daljavo negativni. Je pa seveda vedno odvisno od delodajalca.

Sam meni, da so, kar se tiče priznavanja neformalnega izobraževanja NEFIKS, AWARD in podobni programi (tudi delno EUROPASS), prava pot. »Za večjo težo priznavanja izkušenj bi bilo potrebno spremeniti, ukiniti določene zastarele razpisne pogoje: npr. zahtevana leta delovne dobe – z logiko skregan, paradoksalen, pogoj za zaposlovanje tistih, ki so ves čas na prekernih oblikah dela in nimajo klasičnih pogodb za nedoločen čas, ki so prava redkost. Nekateri delodajalci, ki zahtevajo določena leta delovnih izkušenj, kot le te upoštevajo tudi prostovoljsko delo na nekam področju. Morda bi lahko to prakso razširili. Mlada oseba, ki je ob študiju nudila prostovoljsko učno pomoč in organizirala delavnice ter tabore je namreč pridobila ogromno delovnih izkušenj,« dodaja.

Pogovarjali smo se tudi z Ludviko Gjerek, vodjo projekta UVNZ2012-2014 MS, ki skupaj z Svetovalnim središčem MS sodeluje pri ugotavljanju, vrednotenju in potrjevanju  neformalno in priložnostno pridobljenih znanj. Poleg pomoči kandidatom s svetovanjem v postopkih ugotavljanja in vrednotenja neformalnih znanj, pomagajo sestavitiosebno zbirno mapo oz. portfolijo, kateraga namen je predstavitev kandidata, njegovih znanj, spretnosti in izkušenj trenutnim ali bodočim delodajalcem, izobraževalnim institucijam ali izvajalcem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

Gjerekova v zvezi s tem pravi: »Ugotavljanje in vrednotenje neformalnih znanj je svetovalni proces v katerem svetovalci pomagamo posameznikom odkrivati skrita / neformalna znanja. Po uvodnem pogovoru sproti nastaja osebna zbirna mapa kandidata, njegov življenjepis in zbir znanj, spretnosti in kompetenc, ki se ob koncu postopka vpišejo v potrdilo oz. mnenje, ki ga prejme kandidat, to mu je po naših izkušnjah v veliko pomoč pri nadaljni karierni poti.

Naj zaključimo z mislijo, da je jesen sama po sebi obdobje, ki posameznika prisili ali "žene" v nekakšne izobraževalne, učne vode. Kot pravijo znanje bogati, za učenje, širjenje obzorja in obenem za osebno rast pa nikoli ni prepozno. Izkoristimo ta čas učno, v kakršnikoli obliki. Tudi za knjigo, ki jo trenutno beremo, nikoli ne vemo, kakšno bogastvo bo nekoč obrodila - koristila nam samim, ali nekomu drugemu. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.