V projektu Transenergy obravnavali tudi skupno uporabo čezmejnih virov

V mednarodnem projektu Transenergy so sodelovali raziskovalci Geološkega zavoda Slovenije in s strokovnjaki nacionalnih geoloških zavodov Avstrije, Madžarske in Slovaške obravnavali skupno uporabo čezmejnih geotermalnih virov, pripravili oceno regionalnega geotermičnega potenciala ter smernice za upravljanje in trajnostno izkoriščanje virov z namenom preprečevanja morebitnih negativnih posledic njihove rabe.

V projektu Transenergy so pri raziskovanju geotermalnih virov zbrali podatke o geotermalnih vrtinah in izdelali tri podatkovne baze. Bazo upravljavcev vodnih virov, bazo uporabnikov termalne vode in interaktivni spletni portal, ki vsebuje več kot 100.000 vnosov o 1041 geotermalnih objektih, med drugim tudi o 128 slovenskih vrtinah. Tako so v Sloveniji identificirali 21 uporabnikov s 37 vrtinami, od katerih je bilo 26 aktivnih. Odvzem vode je v letu 2011 presegel 3,2 milijona kubičnih metrov, v glavnem pa se je termalna voda uporabljala za kopališča in zdravilišča, za daljinsko ogrevanje Lendave, Benedikta in Murske Sobote ter rastlinjak orhidej v Dobrovniku in gojenje paradižnika v Tešanovcih.

Nevračanje toplotno izrabljene termalne vode v državi

V Sloveniji po odvzemu toplote termalni vodi ni poskrbljeno za vračanje te vode nazaj v vodonosnik. Zaradi tega se količinsko stanje geotermalnih vodonosnikovh stalno poslabšuje. Sčasoma bo poleg ekološkega vidika to povzročilo tudi ekonomsko škodo uporabnikom, saj bo pridobivanje termalne vode vse težje in manj ekonomično. V primeru čezmejnih vodonosnikov je še posebej pomembno razumevanje uporabnikov termalne vode, da s poseganjem v vodonosnike v eni državi spreminjajo hidrodinamične pogoje tudi v sosednjih državah. Zato so izsledki projekta Transenergy izjemno pomembni za delovanje meddržavnih komisij kot sta Stalna slovensko-madžarska vodnogospodarska komisija in Stalna slovensko-avstrijska komisijo za reko Muro - Murska komisija.

Foto: transenergy-eu-geologie.ac.at

Vsaka raba geotermalnega vira mora izpolnjevati več kriterijev

Pri uporabi termalne vode je ključnega pomena trajnostno upravljanje z geotermalnimi viri. Eden izmed pomembnih segmentov trajnostnega upravljanja je podeljevanje vodnih pravic. Raziskovalci Geološkega zavoda Slovenije poudarjajo, da je potrebno za vsako rabo geotermalnega vira pred začetkom njegove rabe določiti začetno stanje temperature, tlaka in kemijske sestave termalne vode v geotermalnem vodonosniku. Če pa je nova uporaba načrtovana v neposredni bližini obstoječih uporabnikov, je potrebno pred začetkom globinskih raziskav izdelati študijo ter matematični model medsebojnega vpliva novih vrtin na obstoječa vodna zajetja oziroma vrtine. V projektu Transenergy je bil izdelan sistem letnega spremljanja ključnih kazalcev upravljanja uporabe, ki lahko služi kot pogoj za doseganje minimalne učinkovitosti in omogoča hitro prepoznavanje sprememb v vodonosniku.

Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije so prav tako predlagali, da mora vsaka raba geotermalnega vira izpolnjevati šest kriterijev: varstvo opreme in objektov za rabo termalne vode, obratovalni monitoring, energetsko izkoriščenost termalne vode, balneološko izkoriščenost termalne vode, najboljšo razpoložljivo tehnologijo za rabo termalne vode ter ravnanje z odpadno termalno vodo. 

Monitoring geotermalnih virov ni zagotovljen v zadostni meri

Rezultati projekta Transenergy so tudi pokazali, da niti v Sloveniji niti v sosednjih državah ni vzpostavljen zadosten monitoring rabe termalne vode, ki bi zagotovil zanesljive podatke o energetskem prispevku inštaliranega geotermalnega sistema ter doseganju okoljskih ciljev. Med drugim bi morali spremljati količine pridobljene termalne vode, njihovo temperaturo, kemično in izotopsko sestavo, količino vtiskane termalne vode pri reinjekciji, njeno temperaturo in tlake, tehnično stanje vrtin ter kemično sestavo odpadne termalne vode, ki se izpušča v okolje, če naštejemo samo nekaj najosnovnejših področij monitoringa.

Projekt Transenergy je potrdil, da je geotermalna energija zelo pomemben vir na območju Srednje Evrope in da je potrebno njeno uporabo spodbujati in še povečati, a zgolj po načelih trajnostnega upravljanja.