V Čevljarskem muzeju v Turnišču ohranjene dragocenosti iz preteklosti

V neposredni bližini osnovne šole in tovarne Planika v Turnišču stoji majhna, s slamo krita prekmurska hiša. V njej se nahaja čevljarski muzej, ki navduši vsako generacijo obiskovalcev. Na ogled je delavnica z najrazličnejšimi pripomočki za izdelavo čevljev in dnevni prostor, v katerem so nekoč spali in jedli.

Čevljarski muzej je bil zgrajen leta 1979 v čast vsem čevljarjem, ki so v preteklosti delovali na območju Turnišča in so pomembno vplivali na razvoj samega kraja. Turnišču so dali poseben pečat, ki ne bo nikoli pozabljen. Na nastanek muzeja sta pomembno vplivala tudi čevljarski ceh in tovarna obutve Planika, ki je prvotno upravljala in vzdrževala muzej. Pomembno vlogo pri nastajanju so imeli tudi čevljarji, kateri so se po opustitvi obrti zaposlili v tovarni Planika, in na ta način svoje znanje in sposobnosti prenašali na mlajše rodove.

Hiša je razdeljena na delavnico in dnevni prostor

Čevljarski muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, kriti s slamo - prav v takih hišah so čevljarji nekoč opravljali svoje dejavnosti. Čevljarji niso imeli nekih posebnih delavnic, ampak so delovali doma, v svojih hišah, so nam povedali na Zavodu Koušta.

Hiša je razdeljena na dva dela. Največji prostor je delavnica, v katerem so najrazličnejši pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev (kopita, kože, stroji za izdelavo luknjic, stroji za šivanje, kladiva, takšni in drugačni žeblji in še veliko drugega). Čevljarska družina se je v tem prostoru zadrževala večino svojega časa, ker so vsi pomagali pri izdelavi čevljev. Tu se nahaja tudi majhna čevljarska kuhinja z zidanim štedilnikom in krušno pečjo. Vsa posoda, ki so jo uporabljali je bila lončena in lesena. 

Drugi prostor v hiši je dnevni prostor, v katerem so samo jedli in spali. Starši so spali na majhni postelji, otroci pa na krušni peči in okrog po klopeh. Prostor je opremljen z mizo in kotno klopjo, nad mizo je križ oziroma razpelo - čevljarska družina je bila zelo verna, pred vsakim obrokom so morali obvezno moliti. Omara, ki je srednje velikosti je služila za shranjevanje živil, v skrinji so shranjevali obleke. Na mizi je prt iz konoplje, klop pa pokriva laneni prt. 

Čevljarji so čevlje izdelovali iz svinjske kože

Čevlje so izdelovali po meri in po naročilu tako, da so najprej narisali skice na papir, te pa prerisali na usnje, iz katerega so izrezali posamezne sestavne dele in jih sešili. Da pa bi čevelj dobili želeno obliko so ga morali dati na kopito, na koncu pa so čevlju dodali še podplat. Ves material za izdelavo čevljev so si priskrbeli sami. Delali so predvsem iz svinjske kože, tudi kopita, ki so bila različnih velikosti in oblik so naredili sami. Sprva so izdelovali samo cokle, kasneje pa vso obutev, tako moško kot žensko visoko in nizko obutev. Posebnost  turniških čevljarje so bili škornji, s katerimi so se ponašali samo gospodarji, danes pa jih lahko vidimo na folklornih plesalcih.

Čevlje so prodajali na sejmih, na katere so dolgo hodili peš. Čez rame so si dali leseni drog in nanj naložili čevlje, kasneje so začeli uporabljati kolesa in velike košare, še kasneje pa konjsko vprego. Z zaslužkom od prodaje so na poti domov kupili potreben material za izdelavo novih čevljev.

Čevljarski  muzej zanimiv za vse generacije

Povedali so nam, da je čevljarski muzej zanimiv za vse ciljne skupine. Najbolj navdušuje starejše, ki iz svoje mladosti »pomnijo« čevljarje in velikokrat radi delijo svoje zgodbe. Za najmlajše obiskovalce je to nekaj novega, drugačnega, vsi poslušajo z velikim navdušenjem. Muzej si je zanimivo ogledati, ker so v njem hranjeni predmeti, stroji, orodja, kolesa in ostale dragocenosti, ki spominjajo na preteklost, na čase in ljudi, ki so cenjeni in za katere si prizadevajo, da bi jih čim bolj ohranjali in seveda pokazali ljudem, ki jih to zanima.

Muzej si lahko ogledate kadarkoli. Če pridete individualno je na vratih številka Zavoda Koušte. Z velikim veseljem bodo prišli in muzej predstavili. Večinoma pa imajo najavljene skupine, ki prihajajo iz celotne Slovenije, pa tudi iz drugih držav. Pred kratkim so imeli skupino iz Radeč, ki je pobratena z turniškim Društvom upokojencev in prijazen gospod ji  je podaril par smučarskih čevljev iz daljnih časov. Drugače sprejmejo kar koli, kar je povezano s čevljarstvom, vsako stvar primerno evidentirajo in za vse so zelo hvaležni.

Ogled muzeja tudi v sklopu dveh prireditev v občini

Prvotno je za muzej skrbela tovarna obutve Planika, kasneje je vlogo skrbnika prevzela Občina Turnišče, že tretje leto pa z njim upravlja Zavod Koušta, ki deluje v okviru občine.

Muzej je predstavljen na spletni strani Zavoda Koušta Turnišče, prav tako so slike in kratek opis zajeli v promocijski zloženki. Dvakrat letno odprejo vrata čevljarskega muzeja, meseca avgusta v sklopu prireditve Turizem na Koušto ter ob Ferencovem senju, prvo nedeljo v mesecu oktobru v sklopu prireditve Življenje na koruzi. Omenjena prireditev je tik pred vrati (5. in 6. oktobra 2013), tako da imate lepo priložnost, da si muzej ogledate.